Posodobljen načrt določa ukrepanje po potresu, od alarmiranja in aktivacije služb do reševanja, pomoči prebivalcem in zaščite ranljivih skupin.
Maribor sodi med potresno ogrožena območja v Sloveniji, zato je Mestna občina Maribor objavila poseben delni načrt zaščite in reševanja ob potresu, ki določa, kako bi se mesto odzvalo v primeru močnejšega potresnega sunka.
Dokument je posodobljena in dopolnjena različica delnega načrta iz leta 2017, pripravila pa ga je Skupna služba civilne zaščite in požarnega varstva.
Kaj določa načrt?
Po uradnih ocenah je Maribor uvrščen v 3. razred potresne ogroženosti, kar pomeni, da je stopnja ogroženosti velika.
Dokument natančno opredeljuje ukrepanje po potresu, od prvih minut po dogodku do organizacije pomoči prebivalcem.
Posebna pozornost je namenjena:
- obveščanju in alarmiranju prebivalcev,
- aktiviranju gasilcev, civilne zaščite, zdravstvenih služb in drugih enot,
- reševanju iz porušenih objektov,
- nujni medicinski pomoči in oskrbi poškodovanih,
- evakuaciji ogroženih prebivalcev,
- začasni nastanitvi in zagotavljanju osnovnih življenjskih pogojev,
- ocenjevanju škode na stavbah in infrastrukturi.
Načrt predvideva tudi zaščito kulturne dediščine, veterinarsko pomoč ter postopke ob identifikaciji smrtnih žrtev, če bi do teh prišlo.
Prve minute po potresu: alarmiranje in aktivacija sil
Če pride do močnejšega potresa, se najprej sproži sistem obveščanja in alarmiranja. O dogodku so obveščeni pristojni centri, vodstvo civilne zaščite ter reševalne službe. Poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Maribor lahko takoj aktivira občinski štab civilne zaščite.
Vzporedno se aktivirajo gasilci, enote civilne zaščite, nujna medicinska pomoč in po potrebi tudi druge službe, kot so policija, komunalne službe in prostovoljci.
Iskanje, reševanje in prva pomoč
Ena ključnih nalog po potresu je reševanje ljudi iz porušenih ali poškodovanih objektov. Načrt predvideva pregled terena in oceno ogroženosti, reševanje zasutih in ujetih oseb, nudenje prve pomoči na kraju nesreče in organizacijo nujnega prevoza poškodovanih v zdravstvene ustanove.
Posebna pozornost je namenjena tudi ranljivim skupinam, kot so starejši, invalidi in otroci.
Evakuacija in začasna nastanitev
Če so objekti nevarni za bivanje, načrt predvideva evakuacijo prebivalcev.
Ti se usmerijo na vnaprej določena zbirna mesta ali v začasne nastanitvene centre, kjer je zagotovljena osnovna oskrba s hrano in vodo, oblačila in osnovni higienski pripomočki ter psihosocialna pomoč.
Ocenjevanje poškodovanosti in varnost objektov
Po začetni fazi reševanja sledi ocenjevanje poškodovanosti. Zaradi učinkovitega ukrepanja po potresu je treba oceno poškodovanosti in uporabnosti objektov pripraviti čim prej, že v nekaj dneh po potresu, odvisno od obsega posledic.
Na podlagi teh ocen se pridobijo podatki o potrebni količini šotorov, prikolic in montažnih hiš za začasno nastanitev prebivalstva.
Odloča se tudi, kateri objekti so še primerni za uporabo in kje so potrebne zapore ali rušitve.
Vpogled v delni načrt
Čeprav je dokument namenjen predvsem službam zaščite in reševanja, daje vpogled tudi prebivalcem v to, kako ravnati v primeru močnejšega potresa. Delni načrt lahko prebivalci najdejo na spletni strani občine, podaja strokovnih pripomb in predlogov pa je možna 30 dni od objave.
Vpogled v načrt je možen tudi na sedežu Skupna služba civilne zaščite in požarnega varstva po predhodni najavi.
