Mariborski mestni svetnik predlaga večjo in bolj formalizirano vključitev mestnih četrti in krajevnih skupnosti v participativni proračun, občina pa napoveduje, da bo predlog preučila.
Mestna občina Maribor je letos začela peti cikel participativnega proračuna, za pripravo, izvedbo in realizacijo izglasovanih projektov v letih 2027 in 2028 pa je predviden milijon evrov.
Občani so med 15. aprilom in 24. junijem oddali rekordnih 353 projektnih predlogov, največ doslej. Trenutno poteka njihova presoja, strokovna komisija pa bo do 21. oktobra preverila skladnost predlogov s pogoji, ocenila stroške in pripravila seznam projektov za glasovanje.
To bo potekalo med 22. oktobrom in 5. novembrom 2026.
Mariborski mestni svetnik Zdravko Luketič je na septembrski seji mestnega sveta podal pobudo za večjo vključitev mestnih četrti in krajevnih skupnosti v proces participativnega proračuna.
Mestne četrti in krajevne skupnosti so po njegovih besedah neposredno povezane z lokalnim okoljem, njihovi sveti pa ne poznajo le potreb prebivalcev, ampak tudi stanje infrastrukture, prostorske posebnosti in že načrtovane občinske investicije.
Predlaga, da bi mestne četrti sodelovale že pred glasovanjem
Po trenutno objavljenem modelu participativnega proračuna za leti 2027 in 2028 projektne predloge po zaključku zbiranja pregleda strokovna komisija in pripravi seznam projektov, ki se nato uvrstijo na glasovanje.
Luketič je ob tem opozoril, da je v strokovni komisiji sicer predviden predstavnik službe za mestne četrti in krajevne skupnosti, vendar po njegovem to ni enako neposredni vključitvi sveta konkretne mestne četrti oziroma krajevne skupnosti, na območju katere bi bil posamezni projekt izveden.
Zato predlaga, da bi občina pred dokončno odločitvijo o uvrstitvi projekta na glasovanje pristojno mestno četrt ali krajevno skupnost seznanila z vsemi predlogi z njenega območja.
Ta bi nato lahko podala mnenje, lokalne informacije ali opozorila glede izvedljivosti projekta, njegove umestitve v prostor, obstoječe infrastrukture in drugih okoliščin, pomembnih za presojo.
Mestne četrti bi vključil tudi v izvedbo izbranih projektov
Svetnik predlaga še, da bi po glasovanju in izboru projektov mestne četrti oziroma krajevne skupnosti vključili tudi v pripravo in izvedbo. Njihova vloga bi bila po njegovem pomembna predvsem pri usklajevanju v lokalnem okolju, obveščanju prebivalcev in spremljanju izvedbe projekta.
Poleg tega predlaga javno dostopen pregled vseh projektnih predlogov po posameznih mestnih četrtih in krajevnih skupnostih, skupaj z njihovim statusom in obrazložitvami morebitnih izločitev.
Občina: Mestne četrti in krajevne skupnosti že sodelujejo
Mestna občina Maribor v odgovoru pojasnjuje, da bo predlog za večjo in bolj formalizirano vključevanje mestnih četrti in krajevnih skupnosti preučila v okviru evalvacije petega cikla participativnega proračuna.
Ugotovitve te evalvacije bodo po navedbah občine ena od podlag za nadgradnjo modela in pripravo šestega cikla.
Ob tem poudarjajo, da so bile mestne četrti in krajevne skupnosti že v petem ciklu vključene v presojo projektnih predlogov. Protokol za delovanje strokovne komisije namreč določa, da so člani komisije, ki presojajo posamezen projekt, pristojni tudi za komunikacijo s strokovnimi službami, mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi.
Komisija z njimi preverja predvsem smiselnost umeščanja posameznih projektov v lokalno okolje, vsebinska odločitev pa še naprej ostaja v rokah občank in občanov.
Za podajo mnenja so dobile 21 dni
Občina pojasnjuje, da so v petem ciklu mestne četrti in krajevne skupnosti že seznanili s projektnimi predlogi, ki so bili v postopku presoje za uvrstitev na glasovanje. Za posredovanje informacij in mnenj so jim določili 21-dnevni rok.
Strokovna komisija od njih pridobiva predvsem informacije o morebitnih načrtovanih posegih na zemljiščih, na katerih je predlagana izvedba projekta, ter o morebitnih podobnih projektih, ki se že načrtujejo oziroma financirajo iz drugih virov. Prav tako komisija skupaj s pristojnimi občinskimi službami preverja, ali je posamezen predlog že predmet načrtovane investicije Mestne občine Maribor.
Če je projekt že uvrščen v občinski proračun oziroma načrt razvojnih programov, ne izpolnjuje pogojev participativnega proračuna.
Razlogi za izločitev bodo javni
Občina je pojasnila tudi, kako poteka obveščanje o projektih, ki niso uvrščeni na glasovanje. O razlogih bodo najprej pisno obveščeni predlagatelji oziroma občani, ki so projekt predlagali. Nato bodo obrazložitve dostopne tudi širši javnosti ter mestnim četrtim in krajevnim skupnostim prek mobilne aplikacije Naš Maribor oziroma spletne strani nas.maribor.si.
Protokol komisije določa, da mora biti pri izločenem predlogu pisno pojasnjeno, katerega kriterija ali merila ni izpolnil.
Občina odgovarja tudi na predlog, da bi predlagateljem omogočili dopolnjevanje projektov. Kot pojasnjujejo, v primeru, de je predlog nepopoln, nerazumljiv ali nejasen, vendar sicer izpolnjuje predhodna merila, komisija predlagatelja pozove k dopolnitvi oziroma pojasnilu. Za to ima sedem delovnih dni. Nepopolnost ali nejasnost projekta torej sama po sebi ni razlog za zavrnitev.
Sodelujejo tudi pri izvedbi
Ko je projekt izglasovan, ga sicer prevzamejo pristojni strokovni sodelavci občinske uprave oziroma posameznih uradov. Mestne četrti in krajevne skupnosti občina pri tem vidi kot povezovalni člen med mestno upravo in lokalnim okoljem.
Kot primer preteklega sodelovanja navajajo projekt »Vertikalni vrtički«, pri katerem je mestna četrt sodelovala pri spremembi lokacije izvedbe.
Tudi v prejšnjih ciklih so bile mestne četrti in krajevne skupnosti po navedbah občine vključene predvsem takrat, ko je bilo treba med izvedbo prilagoditi lokacijo oziroma način umestitve projekta v prostor.
Občina razmišlja o dodatni formalizaciji
Podatki o projektih četrtega cikla so že javno objavljeni na spletni strani nas.maribor.si, prav tako je mogoče spremljati potek petega cikla, informacije pa so dostopne tudi v aplikaciji Naš Maribor. Po izvedenem glasovanju bodo javno dostopni tudi podatki o statusu projektov in njihovih nadaljnjih fazah.
Kar zadeva prihodnost sistema, občina napoveduje, da bo predlog za dodatno oziroma bolj formalizirano vključitev mestnih četrti in krajevnih skupnosti obravnavala pri evalvaciji petega cikla.
Za pretekle cikle sicer nimajo celovitih podatkov o tem, ali so bila mnenja mestnih četrti in krajevnih skupnosti sistematično pridobljena že pri presoji vseh projektov, so pa te sodelovale pri posameznih projektih v fazi izvedbe. Na občini zato Luketičevo pobudo ocenjujejo kot koristen prispevek k nadaljnjemu vrednotenju sistema.
Pri pripravi šestega cikla bodo preučili možnosti za nadgradnjo in morebitno dodatno formalizacijo sodelovanja mestnih četrti in krajevnih skupnosti, pri tem pa želijo ohraniti temeljno načelo participativnega proračuna – da o vsebini in izboru projektov odločajo prebivalke in prebivalci Maribora.
