Med 15. aprilom in 24. junijem 2026 so oddali rekordnih 353 projektnih predlogov, kar je največ v zgodovini izvajanja participativnega proračuna v Mariboru.
V Mariboru se je zaključila prva faza participativnega proračuna »Maribor jutri« za obdobje 2027–2028. Občanke in občani so med 15. aprilom in 24. junijem oddali rekordnih 353 projektnih predlogov.
Gre za največje število prejetih predlogov v zgodovini izvajanja participativnega proračuna v Mariboru.
Kot so sporočili z Mestne občine Maribor, je letošnji rezultat presegel vse dosedanje cikle. V pilotnem ciklu v letih 2015 in 2016 so prejeli 78 projektnih predlogov, v ciklu 2017/2018 170, v ciklu 2020/2021–2022 330, v zadnjem ciklu 2022/2023–2024 pa 273 predlogov.
Največ predlogov prek aplikacije Naš Maribor
Skupaj so prejeli 353 projektnih predlogov, od tega 312 preko aplikacije Naš Maribor, 41 pa v fizični obliki.
Na občini ob tem opozarjajo, da je lahko končno število predlogov zaradi praznika po zaključku zbiranja še nekoliko višje, saj obstaja možnost, da bodo predlogi, poslani po pošti, dostavljeni v tem tednu.
Rekordno število predlogov po navedbah občine potrjuje, da participativni proračun ostaja pomemben mehanizem vključevanja občank in občanov v soustvarjanje razvoja mesta.
K večjemu odzivu so po njihovih navedbah prispevale tudi aktivnosti obveščanja in vključevanja javnosti. Občane so o možnostih sodelovanja obveščali preko aplikacije Naš Maribor, spletnih in družbenih omrežij, tiskanih gradiv, medijev ter z distribucijo letaka v vsa gospodinjstva Mestne občine Maribor.
Izvedli so tudi več javnih predstavitev in delavnic za splošno javnost, mlade, starejše in invalide.
Največ predlogov za Center in Koroška vrata
Med posameznimi mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi so opazne razlike v številu oddanih predlogov.
Največ projektnih predlogov je bilo oddanih za območje Mestne četrti Center in Mestne četrti Koroška vrata, kjer so v vsaki prejeli po 32 projektnih predlogov. Najmanj predlogov je bilo oddanih za območje Krajevne skupnosti Razvanje, kjer so do zaključka zbiranja prejeli pet predlogov.
Po vsebini med predlogi prevladujejo projekti s področja kulture, prometa in komunale ter športa in rekreacije.
Na občini poudarjajo, da raznolikost predlogov kaže, da občani participativni proračun prepoznavajo kot priložnost za izboljšave na različnih področjih vsakdanjega življenja – od urejanja javnih površin in prometne infrastrukture do razvoja kulturnih, športnih in skupnostnih vsebin.
Vodja projekta participativni proračun Aljoša Kirič je ob zaključku prve faze poudaril, da so se v Mariboru od leta 2015, ko so kot prvi v Sloveniji pilotno izvedli participativni proračun, veliko naučili.
»Vsak cikel nam je prinesel nova spoznanja, izkušnje in priložnosti za izboljšave. Prav evalvacija zadnjega cikla nam je omogočila, da smo za letošnji, že peti cikel participativnega proračuna, postavili dobre temelje in pripravili model, ki je za občane še bolj razumljiv, dostopen in pregleden,« je povedal.
Posebej ga veseli rekordno število predlogov, pri čemer dodaja, da so občanke in občani svoje predloge pripravili zelo premišljeno in natančno.
»Veliko predlagateljev je svojim predlogom priložilo idejne zasnove, fotografije, skice, predračune in drugo dokumentacijo. To kaže, da dobro poznajo potrebe svojega okolja, da so pred oddajo predlogov opravili temeljit razmislek o izvedbi ter želijo aktivno prispevati k razvoju mesta,« je dodal Kirič.
Sledi strokovna presoja predlogov
S 25. junijem se je začela druga faza participativnega proračuna, ki bo potekala do 21. oktobra 2026.
V tej fazi bo strokovna komisija pregledala vse prispele projektne predloge, preverila njihovo skladnost s pogoji in merili participativnega proračuna, ocenila predvidene stroške izvedbe posameznih projektov ter pripravila seznam projektov za glasovanje.
Komisijo je s sklepom imenoval župan Mestne občine Maribor. Sestavljajo jo predstavniki Mestne občine Maribor, Javnega holdinga Maribor, zunanje strokovne javnosti in civilne družbe.
V primeru potrebe po dodatnih pojasnilih ali dopolnitvah bo strokovna komisija kontaktirala predlagatelje projektov. Rok za odgovor oziroma dopolnitev predloga bo sedem delovnih dni od prejema poziva.
Projektni predlogi, ki ne bodo izpolnjevali predpisanih pogojev in meril, bodo izločeni z javno obrazložitvijo razlogov za izločitev. Predlogi, ki bodo uspešno prestali strokovno presojo, pa bodo uvrščeni v tretjo fazo participativnega proračuna – glasovanje občanov.
Po zaključku strokovne presoje bodo vsi predlagatelji pisno seznanjeni z odločitvijo komisije o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi njihovega projektnega predloga v fazo glasovanja.
Župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič je ob tem poudaril, da ga veseli pripravljenost občank in občanov za sodelovanje pri razvoju mesta.
»Vsak projektni predlog predstavlja idejo, kako izboljšati kakovost bivanja v Mariboru. Zahvaljujem se vsem, ki so si vzeli čas in pripravili predloge. Zdaj sledi strokovna presoja, nato pa bodo o projektih odločali občani sami,« je povedal Arsenovič.
Ob tem je dodal, da participativni proračun ostaja pomemben mehanizem sodelovanja med mestom in občani ter priložnost, da dobre ideje postanejo konkretni projekti.
Po njegovih besedah Maribor ostaja med vodilnimi mesti v regiji na področju participativnega proračuna, saj v ta namen namenja približno milijon evrov, kar pomeni 8,7 evra na prebivalca v dveh letih. Za primerjavo je navedel Zagreb, ki bo v letu 2026 za participativni proračun namenil približno 1,3 milijona evrov oziroma okoli 1,7 evra na prebivalca, ter Gradec, ki je leta 2021 za izvedbo izbranih projektov namenil 510.000 evrov za obdobje dveh let oziroma približno 1,8 evra na prebivalca v dveh letih.
