Dean Korošak: »Želim si skupaj z gospodarstvom ustvariti okolje, v katerem bodo mladi svojo kariero lahko uresničili doma«

Univerza v Mariboru je dobila novega rektorja. Po osmih letih vodenja Zdravka Kačiča je mandat prevzel prof. dr. Dean Korošak, dosedanji prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost, ki bo drugo največjo slovensko univerzo vodil v obdobju največjega investicijskega cikla v njeni zgodovini.

Pred univerzo so pomembni infrastrukturni projekti, nova pogajanja z državo o financiranju visokega šolstva, izzivi na področju razvoja kadrov ter vprašanja, povezana z umetno inteligenco in prihodnostjo študija. Hkrati se Univerza v Mariboru vse bolj postavlja tudi kot eden ključnih razvojnih akterjev vzhodne Slovenije.

V pogovoru za Mariborinfo je novi rektor spregovoril o svojih prioritetah, sodelovanju z gospodarstvom, razvojnem položaju Univerze v Mariboru v primerjavi z Univerzo v Ljubljani, izzivih financiranja, prihodnosti posameznih študijskih programov ter o tem, zakaj bi morali mladi za študij izbrati prav Maribor.

Univerzo prevzemate v času največjega investicijskega cikla v njeni zgodovini in velikih sprememb na področju financiranja visokega šolstva. Kaj vas kot novega rektorja trenutno najbolj skrbi?

»Vse od naštetega. Predvsem to, da bomo uspešno zaključili investicije, kar je velik izziv tako organizacijsko kot operativno. Imamo več odprtih gradbišč, pridobivamo gradbena dovoljenja in vse to moramo uspešno pripeljati do konca. Cilj je, da do zaključka kohezijskega obdobja zaključimo vse načrtovane operacije.

Drugi velik izziv je financiranje. Čakamo na nekatere postopke ministrstva, da se financiranje univerz uredi v skladu z novim zakonom. Veseli smo sicer povišanja plač v javnem sektorju, vendar tega še ni spremljalo ustrezno financiranje. To nam trenutno povzroča določene težave in pričakujemo, da se bo v prihodnjih mesecih uredilo.«

Med kampanjo so vas nekateri označevali za kandidata kontinuitete. V čem boste nadaljevali delo Zdravka Kačiča in kje želite ubrati drugačno pot?

»Res je, da so se pojavljali takšni očitki, sam pa jih nikoli nisem razumel kot očitke. V preteklih osmih letih je rektor prof. dr. Zdravko Kačič na Univerzi v Mariboru vzpostavil dobro akademsko vzdušje, v katerem lahko sodelujemo in argumentirano razpravljamo tudi takrat, ko se ne strinjamo popolnoma. Kljub temu pomembne odločitve sprejemamo soglasno.

To mirno akademsko okolje, v katerem lahko sodelavci ustvarjalno delajo, je nekaj, kar želim ohraniti. Razlike pa bodo predvsem v prioritetah razvoja, saj se spreminjajo tako finančne kot širše družbene okoliščine, v katerih univerza deluje.

Imamo strategije, razvojne načrte in projekte, ki smo jih začeli na področju raziskovalnega dela. Tam vidimo še veliko priložnosti. Ena od glavnih prioritet, ki jih vidim za prihodnost, pa je poglobljeno sodelovanje z gospodarstvom, predvsem v vzhodni kohezijski regiji.

Univerza v Mariboru že danes zelo dobro sodeluje s podjetji, predvsem na ravni posameznih fakultet in laboratorijev. Veliko priložnosti pa vidim pri sistemskem sodelovanju, kjer bi univerza in večje gospodarske družbe skupaj ustvarjale okolje, ki bo našim diplomantom omogočalo, da svojo kariero razvijajo doma.«

Univerza pogosto poudarja sodelovanje z gospodarstvom. Menite, da danes izobražuje profile, ki jih gospodarstvo potrebuje?

»Naši študijski programi se nenehno dopolnjujejo in posodabljajo. Uvajamo vsebine tam, kjer zaznamo potrebe v družbi in gospodarstvu, v nekaterih primerih pa tudi povsem nove študijske programe.

Ravno pred kratkim smo na senatu ponovno potrdili študijski program logopedije in surdopedagogike. Gre za področje, kjer Sloveniji že vrsto let primanjkuje strokovnjakov. Upamo, da bo program hitro potrjen tudi na Nakvisu (Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu) in da bomo lahko začeli izvajanje. Pri pripravi smo imeli močno podporo različnih institucij, od Univerzitetnega kliničnega centra Maribor do Centra za sluh in govor.

Drugi primer je področje jedrske energetike. Slovenija načrtuje največjo investicijo v svoji zgodovini, zato bo potrebovala tudi ustrezne kadre. Na univerzi že razvijamo študijski program, ki bi ga izvajali v angleškem jeziku. Želimo postati eden od centrov izobraževanja za jedrsko energetiko ne le v Sloveniji, temveč tudi širše v Evropi.«

Kateri kadri bodo po vašem mnenju najbolj iskani v Podravju in vzhodni Sloveniji v naslednjih desetih letih?

»Želim si, da bi šlo predvsem za delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Da bi se tudi največja podjetja v regiji usmerila v razvojne in inovacijske preboje, univerza pa bi jim pri tem pomagala z ustreznimi kadri.

Pogosto najprej pomislimo na digitalizacijo ali polprevodnike, vendar so pomembna tudi druga področja. Eno od teh so materiali in lahke kovine. Skupaj s podjetji, kot sta Impol in Talum, sodelujemo v projektu SIPCAST, kjer gre za tehnologije, ki predstavljajo temelj številnih drugih industrij.«

Veliko mladih po diplomi odide v Ljubljano ali tujino. Kako lahko univerza skupaj z gospodarstvom ta trend obrne?

»To je naša največja želja in hkrati največja skrb. Vemo, kakšni so bili trendi v preteklosti. Veliko mladih iz naše regije odhaja v Avstrijo in Ljubljano. Dnevne migracije so velike, ljudje izgubljajo ogromno časa v prometu, ki bi ga lahko kakovostneje preživeli drugje.

Če nam uspe skupaj z gospodarstvom ustvarjati kakovostna delovna mesta v regiji, potem lahko ta trend obrnemo. Univerza se pri tem ne more izvzeti in reči: ‘Mi ustvarjamo izobražene ljudi, potem pa nas ne zanima, kaj bo z njimi.’

To je naš skupni problem. Zato si želim rednih pogovorov z največjimi gospodarskimi družbami v regiji, da skupaj poiščemo rešitve, kako ustvariti okolje, v katerem bodo mladi svojo kariero lahko uresničili doma.«

Imate občutek, da gospodarstvo razume to vizijo?

»Prepričan sem, da podjetja Univerzo v Mariboru vidijo kot glavno raziskovalno in akademsko gonilo razvoja v regiji. Kako to sodelovanje narediti še bolj učinkovito in kako ga prenesti v konkretna delovna mesta ter zaposlovanje, pa je zahtevnejše vprašanje.

Pri tem sodelujemo tudi z Zavodom za zaposlovanje, srednjimi šolami in drugimi institucijami. Vsako leto organiziramo karierni sejem, kjer sodeluje veliko podjetij in mladih. Kljub temu pa imamo še vedno težave pri zadrževanju najboljših kadrov.

Verjamem, da podjetja razumejo situacijo. Zakaj se doslej nismo premaknili hitreje, je vprašanje za vse deležnike. Univerza mora opravljati svojo osnovno funkcijo – raziskovanje, razvoj in izobraževanje. Ob tem pa pričakujemo, da nam tudi gospodarstvo pomaga pri izboljševanju razmer v regiji.«

Katero področje Univerze v Mariboru danes najbolj potrebuje spremembe?

»Univerza v Mariboru je za razliko od Univerze v Ljubljani organizirana kot ena pravna oseba. To pomeni, da moramo vse izzive reševati kot enoten sistem in da potrebujemo veliko dialoga, da najdemo rešitve, ki ustrezajo celotni skupnosti.

Izzive imamo tako na raziskovalnem kot na izobraževalnem področju. Če pustimo ob strani finančne izzive, kjer smo po našem mnenju glede na rezultate še vedno podfinancirani, vidim veliko priložnost predvsem v hitrem odzivanju na potrebe okolja.

Novi zakon nam omogoča, da bomo določene študijske programe akreditirali sami. To je velika priložnost, hkrati pa tudi odgovornost, saj jih bomo morali tudi financirati.

Pomembno področje razvoja vidim tudi v mikrodokazilih. Gre za krajša izobraževanja, ki nastajajo v sodelovanju z gospodarstvom in omogočajo zaposlenim pridobivanje novih znanj. To področje bo v prihodnje postalo ena pomembnejših dejavnosti univerze.«

Večkrat ste opozorili, da je Univerza v Mariboru glede financiranja v slabšem položaju od Univerze v Ljubljani. Kje se ta razlika najbolj pozna?

»Razlika izvira iz zgodovinsko določenih razmerij financiranja, ki so se skozi leta ohranjala. Univerza v Mariboru pa se je v zadnjih desetletjih močno razvila.

Danes smo po številnih raziskovalnih kazalnikih primerljivi z drugimi univerzami. Slovenski raziskovalni sistem je dolgo temeljil na kvantitativnih kazalnikih uspešnosti – številu objav, citatih, pridobivanju sredstev iz drugih virov. Vsi raziskovalci v Sloveniji smo se morali prilagoditi tem merilom.

Posledično smo se univerze skozi leta po uspešnosti zelo približale druga drugi. Razlika pa ostaja pri financiranju. Mi si želimo predvsem to, da se ta nova realnost tudi ustrezno prepozna.«

Na katerih področjih pa je Univerza v Mariboru danes primerljiva ali celo uspešnejša od Univerze v Ljubljani?

»Na številnih področjih tehnike smo popolnoma primerljivi. To velja za kemijo, strojništvo in računalništvo. Na nekaterih podpodročjih smo po določenih kazalnikih celo uspešnejši.

Imamo odlične raziskovalne skupine z velikim številom evropskih projektov. Mislim pa, da je ena od naših slabosti tudi to, da smo pogosto preveč skromni in premalo govorimo o svojih dosežkih.

Ko pripravljamo samoevalvacijska poročila in podrobneje pogledamo rezultate, tudi sami ugotovimo, kako dobri smo. Zdaj moramo to znati bolje predstaviti tudi javnosti.«

Kaj pričakujete od nove vlade in novega ministra?

»Predvsem pričakujemo, da bomo pravočasno prišli do novih šestletnih pogodb financiranja. Na področju raziskovalne dejavnosti se sedanje pogodbe iztečejo leta 2027, na področju izobraževanja pa nekoliko kasneje.

Oba zakona predvidevata pogajanja z ministrstvom, v katerih bomo predstavili svoje razvojne načrte in potrebe za prihodnjih šest let. Pričakujem, da bomo ta pogajanja vodili resno in argumentirano.

Želimo si tudi, da ministrstvo čim prej pripravi vse potrebne podzakonske akte, da bo novi zakon lahko zaživel v praksi. Hkrati pa pričakujemo ureditev financiranja, ki je ostalo odprto po spremembah plačnega sistema.«

Menite, da bo treba v prihodnjih letih sprejeti tudi kakšne težje odločitve glede študijskih programov z manjšim vpisom?

»Nekateri programi imajo že vrsto let manjši vpis. Takšne primere najdemo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede ter na Filozofski fakulteti. Vendar gre pogosto za programe, ki tudi sicer nimajo velikih generacij.

Mi nismo zagovorniki ukinjanja programov. Če zaznamo nizek vpis, se moramo najprej vprašati, zakaj do tega prihaja. Če se enak program na drugi univerzi dobro izvaja in ima zadosten interes, potem je treba raziskati razloge.

Poleg tega nimamo kristalne krogle. Dober primer je gradbeništvo. Po propadu velikih gradbenih podjetij je zanimanje za te študije močno upadlo. Danes pa beležimo rekordne vpise.

Študijski programi so intelektualna lastnina univerze. Ukinjanje pomeni izgubo nečesa, kar smo gradili vrsto let. Zato so takšne odločitve skrajni ukrep.«

Kako boste zagotavljali uravnotežen razvoj vseh fakultet?

»Univerza v Mariboru ima 17 fakultet, kmalu pa se ji bosta kot članici pridružili tudi Univerzitetna knjižnica Maribor in Študentski domovi. Fakultete so med seboj zelo različne – nekatere so velike in dolgo uveljavljene, druge manjše in mlajše.

Ker smo ena pravna oseba, gledam na univerzo kot na sistem, kjer si članice med seboj pomagajo. Velikim in uspešnim fakultetam moramo omogočiti razvoj tam, kjer so najboljše. Hkrati pa moramo podpirati tudi manjše in mlajše članice.

Dober primer je Fakulteta za energetiko v Krškem. Gre za manjšo članico, ki pa ima zaradi razvoja jedrske energetike izjemno razvojno priložnost. Takšne priložnosti moramo prepoznati in jih podpreti.«

V enem od intervjujev ste spregovorili tudi o izgorelosti zaposlenih. Kako velik problem je to?

»Veliko raziskovalcev in strokovnih sodelavcev svojemu delu namenja ogromno časa, ker imajo univerzo in svoje delo radi. To je po eni strani lepo, po drugi pa lahko vodi v zdravstvene težave.

Zelo pomembno je, da zaposleni znajo odklopiti. Veseli me, ko kdo reče, da med dopustom ne bere elektronske pošte. Tako je tudi prav.

Želimo si, da naši sodelavci uživajo v svojem delu, vendar hkrati ohranijo tudi kakovostno zasebno življenje. Zato moramo biti pri teh vprašanjih zelo pozorni.«

Večkrat ste poudarili, da so študenti središče univerze. Kaj bodo študenti v času vašega mandata najbolj občutili kot spremembo?

»Študenti na Univerzi v Mariboru že danes dobijo kakovostno izobraževanje. Poleg tega pa želimo dodatno okrepiti celotno študijsko izkušnjo.

Pomembne so obštudijske dejavnosti, prostovoljstvo, šport, umetnost in druge kompetence, ki jih študenti pridobijo ob študiju. Želimo si, da bi se te aktivnosti še bolj razvijale.

Posebno pozornost bomo namenili študentom naših članic v Celju, Krškem, Brežicah in drugih krajih. Želim si, da bi tudi oni imeli podobno celovito študijsko izkušnjo, kot jo imajo študenti v Mariboru.

Velik poudarek bomo namenili tudi športnim dejavnostim, prostovoljstvu in povezovanju z lokalnimi skupnostmi.«

Maribor je univerzitetno mesto. Kako pomembni so študenti za njegov utrip?

»Zelo pomembni. Na Univerzi v Mariboru imamo približno 16.000 študentov, večina jih študira v Mariboru. Poleg tega imamo še okoli 2.300 zaposlenih. Skupaj predstavljamo pomemben del mesta.

Študenti mestu dajejo poseben utrip, kar se še posebej opazi poleti, ko jih ni. Univerza ni nekaj, kar obstaja ločeno od mesta. Univerza pravzaprav soustvarja mesto.

Tudi investicije univerze so investicije v Maribor. Nove zgradbe bodo del podobe mesta. Zato si želim tesnega sodelovanja z Mestno občino Maribor, saj gre za skupne razvojne projekte.«

Kako umetna inteligenca že danes spreminja študij in raziskovanje?

»Umetna inteligenca spreminja tako izobraževanje kot raziskovanje. Najbolj očitno to vidimo pri uporabi jezikovnih modelov.

Pred nami so vprašanja avtorstva, odgovornosti in načina preverjanja znanja. Na področjih, kjer prevladujejo eseji in seminarske naloge, bomo morali razmisliti, kako zagotoviti, da res ocenjujemo znanje študentov.

Univerze po vsem svetu se soočajo z enakimi izzivi. Nekje je to lažje, denimo v tehniki in naravoslovju, drugje težje.

Prepričan pa sem, da umetna inteligenca ne bo izginila. Vsi jo uporabljamo. Ključno vprašanje ni več, ali jo uporabljamo, ampak kako jo uporabljamo in kako zagotovimo odgovorno rabo. Univerza mora pri tem pomagati tako študentom kot širši družbi.«

Če bi danes za isto mizo sedel maturant, ki se odloča med Univerzo v Mariboru in Univerzo v Ljubljani, zakaj bi moral izbrati Univerzo v Mariboru?

»Kar zadeva kakovost izobraževanja, sem prepričan, da med slovenskimi javnimi univerzami ni bistvenih razlik. Razlike so predvsem v študijski izkušnji.

Na nekaterih področjih imamo posebnosti. Na Medicinski fakulteti v Mariboru na primer že vrsto let uporabljamo problemsko orientirano učenje, ki ga druge fakultete šele uvajajo.

Pomemben dejavnik je tudi kakovost življenja. Bivanje v Mariboru je dostopnejše, tako v študentskih domovih kot na zasebnem trgu. Življenje je manj stresno, študentska skupnost pa zelo povezana.

Študenti se pri nas dobro počutijo. Tutorski sistem je močno razvit, podpora velika, študentsko življenje pa zelo aktivno.

Zato lahko rečem, da je Univerza v Mariboru v vsakem primeru prva izbira.«