Prenovljena Langerjeva vila danes znova odpira vrata. Pogledali smo, kakšno podobo je dobila in kaj bo po novem ponujala Mariborčanom.
Zgodovinska stavba na Mladinski ulici 29, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena, bo po novem namenjena različnim kulturnim, družbenim in lokalnim vsebinam.
V prenovljeni vili bodo med drugim prostori Mestne četrti Koroška vrata in društev, večnamenska dvorana za približno sto ljudi, razstavni prostor ter kavarna v osrednjem pritličnem delu z zunanjo ložo.
Mariborski župan Saša Arsenovič je ob odprtju poudaril, da se je vila po številnih različnih vsebinah skozi desetletja vrnila k svojemu prvotnemu namenu, torej k čim širši javnosti.
»Danes se je Langerjeva vila vrnila tja, kjer je nekoč bila. Res me veseli, da bo to postal prostor druženja in srečevanja ter da smo jo vrnili k prvotnemu namenu, torej čim širši javnosti,« je dejal.
Dodal je, da prenovljeni objekt ponuja večnamenske prostore ter dve dvorani za od 80 do 100 ljudi, ki ju bo mogoče uporabljati za predavanja, različna srečanja in poslovne dogodke.
Pritličje je po njegovih besedah urejeno brez arhitekturnih ovir, primerno pa bo tudi za protokolarne dogodke in poroke.
Kot je še povedal, si želi, da bi vila v prihodnje gostila čim več različnih programov.
Od poletne rezidence do prostora za lokalno skupnost
Vilo so zgradili leta 1843 kot poletno primestno rezidenco glažutarja Jožefa Langerja. Po njegovi smrti je njegova vdova posestvo z zasajenim parkom odprla širši javnosti in ga poimenovala Volksgarten oziroma Ljudski vrt.
Območje se je nato skozi desetletja močno spreminjalo. V bližini so nastali nogometni stadion, teniška igrišča in druge športne površine, sama vila pa je služila različnim namenom.
Med svetovnima vojnama so jo preuredili v otroško zavetišče in mladinski dom, po drugi svetovni vojni so v njej delovali gostinska šola in športni klubi. V zadnjih desetletjih je objekt vidno propadal, prenova pa mu je zdaj prinesla novo podobo in novo namembnost.
Med obnovo naleteli na posebno najdbo
Ena najpomembnejših najdb med prenovo je bila nekdanja oranžerija z izjemno dobro ohranjenimi originalnimi elementi, med drugim tlakom in ogrevalnim kanalom.
Kot so ob odprtju pojasnili predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je posebnost že sama umestitev oranžerije v bivanjski objekt. Po njihovih dosedanjih poizvedovanjih primerljivega primera za zdaj niso našli.
»To je popoln unikum,« so poudarili.
Kot drugo posebnost so izpostavili zelo dobro ohranjeno originalno materialno substanco. Ob pregledu evropske literature so našli primerljivo oranžerijo oziroma podoben ogrevalni kanal v kompleksu Sanssouci pri Potsdamu.
Ohranjeno najdbo so restavrirali in jo vključili v prenovljeni objekt.
»Vse, kar smo našli, je ohranjeno in restavrirano, tako da lahko stopite na originalen tlak,« so pojasnili ob ogledu prostora.
Prenova ni zajela le same stavbe, temveč tudi njeno okolico. Zahodno od vile je bila predvidena ureditev promenade oziroma linearnega parka, ki povezuje severni in južni del območja Ljudskega vrta.
