Kostanj in (ne)navite cene: Ko v mestu zadiši po sveže pečenih

V jesenskih mesecih po ulicah in domačih vrtovih diši po pečenih kostanjih, prsti pa očrnijo od luščenja sajastih lupin.

Na Trgu svobode v Mariboru boste za četrtinko litra pečenega kostanja odšteli 2,5 evra, za pol litra pa štiri evre. Imate v mislih piknik in bi kostanj raje pripravili doma? Na osrednji mariborski tržnici boste za kilogram kostanja odšteli tri evre, le redko kdo ponuja kilogram kostanja zgolj za dva evra.

Tik ob meji za kilogram kostanjev pet evrov

Še zanimivost. Tik ob meji v Šentilju, prodajalec na eni izmed stojnic kilogram kostanja ponuja za precej več, kar in sicer kar pet evrov. Kupcev iz Avstrije kljub temu ne manjka.

Ste vedeli, da ima kostanj pozitivne in zdravilne učinke?

Za zdravilno moč so vedeli že narodi nekoč in že pred vrsto let so ga na Slovenskem uživali v vsakodnevni prehrani. Četudi poznamo ogromno kuharskih receptov, pa ga najraje uživamo pečenega ali kuhanega.  Že v 19. stoletju pa so skorjo uporabljali pri vročičnih obolenjih, driskah, malariji in kožnih boleznih, cvetove pa za krepitev telesne odpornosti.

Se te dni tudi sami odpravljate v bližnji gozd, da bi nabrali kostanj? Vsaj dokler veste, kje in koliko nabirate, je odveč strah, da bi vas pri tem zalotil lastnik ali da bi vas doletela zasoljena kazen.

Pravilnik o varstvu gozdov, ki je trenutno v uporabi, namreč določa, da imajo tudi rekreativni nabiralci pravico do gozdnega ploda, zelnatih rastlin in gob. Lastnik gozda torej naključnemu obiskovalcu gozda ne sme onemogočiti nabiranja gozdnih plodov na svoji parceli, dokler gre za nabiranje namenjeno lastni uporabi oziroma dokler teža nabranih plodov ne preseže dveh kilogramov.