Radenski župan je včeraj prejel seznam podpisnikov, ki nasprotujejo preimenovanju Titove ceste v Cesto dr. Ante Šarića in po pogovorih s koalicijskimi partnerji nekoliko spremenil svoj predlog o preimenovanju.

Namera radenskega župana, da preimenuje Titovo cesto v Cesto dr. Ante Šarića, je sprožila precej burne odzive pri nekaterih občanih in je močno odmevala tudi v širši javnosti. 

V znak nasprotovanja je nastala peticija, v kateri so nasprotniki ostro zavrnili županovo pobudo, saj je po njihovem mnenju to nepotrebno, Tito naj bi bil tako pomemben del slovenske zgodovine, hkrati pa naj bi to povzročilo tudi dodatne stroške ob potrebni zamenjavi dokumentov tam živečih občanov. 

Leljak je takrat dejal, da bo občina zamenjavo dokumentov sofinancirala v višini 50 evrov, Šarić pa si zasluži spomin, saj je bil eden najzaslužnejših v zgodovini kraja Radenci. Poleg tega pa so večinoma vse slovenske občine preimenovale ulice, ki so bile imenovane po jugoslovanskem voditelju, glede katerega se še danes krešejo mnenja.

Situacije se je vse bolj zaostrovala, prišlo je celo do skorajšnjega fizičnega obračuna, peščica občanov pa je v znak protesta tudi kolesarila proti preimenovanju Titove ceste.

Kompromis in simbolika 

Na sedežu občine so se včeraj oglasili pobudniki omenjene peticije, ki so Leljaku prinesli 501 podpisov, med njimi prvopodpisani Franc Vukajč, Emil Šmid, Drago Kocbek in drugi. Leljak je sicer napovedal, da bo imena vseh podpisanih razkril javnosti, a tega vendarle ni naredil, saj so ga podpisniki pozvali k molčečnosti, je pa na družbenem omrežju zapisal, da je opazil mnogo imen, ki sploh ne izvirajo iz radenske občine, spet drugi pa da naj bi podpisovali celotne družine.

Ob tem je še dejal, da je občina sprejela tudi več kot 500 podpisov Radenčanov, ki se s preimenovanjem strinjajo.

Kljub temu je malo zatem presenetil s spremembo predloga, in sicer da Titovo cesto vendarle ne preimenujejo v Cesto dr. Ante Šarića, ampak v Cesto slovenske osamosvojitve.

Kot nam je dejal Leljak, gre za kompromisni predlog, čeprav je tudi proti temu pričakovati nasprotovanje določenih posameznikih, še zmeraj pa v zraku visi tudi možnost referenduma.

»Na morebitnem referendumu bo vprašanje, ali se boš odločil za Tita ali za slovensko osamosvojitev. Na plebiscitu smo izglasovali, da gremo iz Jugoslavije ven, sedaj pa bi se nekateri želeli vračati nazaj,« poudarja radenski župan, ki spominja, da je na tej cesti življenje izgubila ena izmed devetnajstih žrtev osamosvojitvene vojne, zato bi bilo tudi prav, da ulica simbolično spominja na čas, ko je naša država postala samostojna in neodvisna. 

Nad idejo, da bi katero izmed ulic poimenovali tudi po Ante Šariću ali Karlu Hennu radenski župan še ni obupal, v mislih ima novo ulico, ki je nastala za gasilskim domom v Radencih, ampak za to bo čas naslednjič, je še dejal.

Ali bo 83 občanov, kolikor jih je Leljak naštel na Titovi cesti, živelo na drugem naslovu, bo znano po četrtkovi seji občinskega sveta, ko bodo svetniki glasovali o predlogu preimenovanja v Cesto slovenske osamosvojitve. Kakor je dejal Leljak, je to sedaj zadnji predlog in od njega v koaliciji ne bodo odstopili. 

Komentarji (8)

Kritik (ni preverjeno)

Leljak je Hrvat in nima pravice odločati o usodi Slovencev !

Kepo (ni preverjeno)

Predlagam, ulica JANEZA JANŠE😁👎💀

Franc s Piramide (ni preverjeno)

Cesta radosti

Katayrofa (ni preverjeno)

V MB ima Leljak na Jadranski c. svojo rezidenco kjer prebivajo podgane in miši .
Naj si inšpektorji ogledajo to sramoto .

Avto (ni preverjeno)

Dajmo resno:. ULICA AVTO IDEAL MB 20 let nazaj. Cigani so boljši od nekaterih!

Viktorija333 (ni preverjeno)

Pravilno -kje ste pa videli cesto Adolfa hitlerja-morilec Tito je bil enak morilec in diktator tako da menim da je odločitev o preimenovanjustanovitvi pravilna

Rdeča Zvezda (ni preverjeno)

Zanikovalec vojnih zločinov Roman Leljak je Titu ukradel ulico - toda po svetu jih je še ogromno.

Županu Radencev Romanu Leljaku se je končno uresničila njegova velika želja – spremenil je ime ulice Josipa Broza Tita v tem mestu. Poslej naj bi nosila bolj politično všečno ime »slovenske osamosvojitve.«
Tako je torej Roman Leljak pokojnemu Josipu Brozu Titu v osamosvojeni Sloveniji vendarle ukradel ulico. Toda brez skrbi, Josip Broz jih ima po vsem svetu še veliko. Tudi tam, do koder tatinski prsti Romana Leljaka ne sežejo - in nikoli ne bodo segli.
"Ulice, ki so poimenovane po Josipu Brozu Titu se nahajajo na štirih kontinentih sveta. Država v Evropi z največ površinami, poimenovanimi po Titu, je Italija."

To seveda ni nič nepričakovanega.

Da je Roman Leljak, nekdanji špicelj tajne vojaške obveščevalne službe, ki je nekoč kradel denar iz pisem vojakov JLA, bil nato obsojen zaradi najrazličnejših kaznivih dejanj tudi v samostojni Sloveniji (in ki je nedavno napisal celo lažnivi knjižni pamflet ter objavil lažen »dokumentarni film«, v katerem zanikuje ustaške zločine v Jasenovcu), sedaj v Radencih »odpravil« ulico Josipa Broza Tita - ni bilo povsem nepričakovano.

Ni nenavadno, da se ljudje takšnega kova spravljajo celo na mrtve, trn v peti pa so jim seveda prav vsi borci proti nacifašizmu in imperializmu.
S svojimi neresničnimi navedbami o polpretekli zgodovini je Roman Leljak slovenski in mednarodni javnosti že prej velikokrat kradel zgodovinsko resnico, preimenovanje ulice pa je samo še en korak v isti smeri.

Toda to je kvečjemu korak nazaj za vse bolj provincialne Radence.
Roman Leljak je namreč pokojnemu Josipu Brozu Titu res brez težav ukradel ulico.

Toda Josip Broz jih ima po vsem svetu še veliko. Tudi tam, do koder tatinski prsti Romana Leljaka ne sežejo in nikoli ne bodo segli.

Tito ima po vsem svetu še veliko ulic, ki ne bodo tako zlahka preimenovane tudi zato, ker je zgodovina svojo sodbo o Josipu Brozu že izrekla.
In tega preimenovanje v Radencih ne more spremeniti.

Josip Broz Tito je namreč oseba, ki ima v tujini največ ulic in spomenikov med vsemi znanimi osebnostmi na področju nekdanje SFRJ.

Na drugem mestu je genialni znanstvenik srbskih korenin – Nikola Tesla.
Ulice, ki so poimenovane po Josipu Brozu Titu se nahajajo na štirih kontinentih sveta. Država v Evropi z največ površinami, poimenovanimi po Titu je Italija.

Njegove ulice še naprej obstajajo v mestih Quattro Castella, Parma, Cornaredo, Parete, Scampitella, Verzino, na Sardiniji v Ussani in Nuoru ter na Siciliji v mestih Aci Sant’Antonio in Palma di Montechiaro.

V ostalih evropskih mestih je Titova ulica v Limassolu na Cipru, v Moskvi pa je po Titu imenovan trg.
V Franciji je avenija maršala Tita v mestu Chalons-de Campagne.
Titove ulice se pogosto nahajajo v glavnih mestih in na prestižnih lokacijah, kar ni nenavadno, glede na velik ugled, ki ga je Josip Broz užival.

Tito Lane je tudi v Connectitutu v ZDA in v mestu Okaiawa na Novi Zelandiji.

Avenija Tita je v mestu Alice v Teksasu, Titova pot (Tito's track) je tudi v Tamboonu v Avstraliji.

Titove ulice se pogosto nahajajo v glavnih mestih in na prestižnih lokacijah, kar ni nenavadno, glede na velik ugled, ki ga je Josip Broz užival zaradi svoje vloge v drugi svetovni vojni in po njej, ko je bil eden od vodilnih politikov neuvrščenih držav.

V diplomatskem središču Afrike, etiopski prestolnici Adis Abebi se ulica Josipa Broza Tita nahaja neposredno poleg ulice ustanovitelja mesta Menelika II.

Avenija Tita je tudi v Agadirju v Maroku.

V zambijski Lusaki se Tito Road nahaja v samem centru mesta. Tito Avenue v središču glavnega mesta Gane pa je del mesta, kjer se nahajajo tuja veleposlaništva.

V tuniškem mestu Sousse se na Bulevaru maršala Tita nahaja nacionalna Vojaška akademija.

Javne površine imenovane po Titu se nahajajo tudi v glavnih mestih Angole in Egipta, v Aziji in Rusiji so Titove ulice tudi v New Delhiju, Goji in Omsku, od koder je bila Titova prva soproga Pelagija Belousova in kjer je Tito nekaj časa živel.
Titova ulica je obstajala tudi v Pragi med leti 1946 in 1948, po konfliktu s Stalinom pa je bila preimenovana v Ulico jugoslovanskih partizanov in se tako imenuje še danes.

Pred tem se je imenovala Ulica kralja Aleksandra, tako da je celo po preimenovanju obdržala »jugoslovansko« kontinuiteto.

Današnji Park 5. julija v mestu Alžir je bil tudi pred tem poimenovan po Titu, in po datumu, ko je Alžirija pridobila neodvisnost, Jugoslavija pa je bila prva država na svetu, ki je to državo priznala kot neodvisno državo.

V parku se nahaja tudi Titov kip, delo Luje Lozice.
Titov lik se je ob tem nahajal tudi na bankovcu Republike Gvineje.

To je edini primer, da se je nek Evropejec pojavil na bankovcu kakšne od neodvisnih afriških držav.

Titov spomenik se nahaja tudi na spomeniku ustanoviteljev neuvrščenih v glavnem mestu Gvajane, njegov spomenik pa se nahaja tudi v parku imenovanem po njem v Ciudad de Méxicu.
Ante Pavelić, Adolf Hitler in podobni liki so se s podobnimi uspehi lahko pohvalili le v času trajanja njihovih krvavih režimov, katerih zločine brani in vztrajno zmanjšuje prav župan Radencev.

V Južni Ameriki pa se Avenija maršala Tita nahaja tudi v največjem mestu na kontinentu, v brazilskem Sao Paulu.

Številne Titove ulice se še danes nahajajo v vseh naslednicah nekdanje SFRJ, v nekaterih pa tudi po razglasitvah neodvisnosti (in ne osamosvojitvah, kar je povsem nestrokoven pojem) postavljajo tudi nove spomenike in imenujejo tudi nove ulice Titu v čast.

Preimenovanje ulice v Radencih zato več pove o samem klavrnem stanju tega mesta, kot pa o Titu.
In prav zanimivo bi bilo izvedeti, kateri od junakov tistih, ki se zavzemajo za odstranitev Titovih ulic, bo dočakal, da se po njem imenujejo ulice in trgi ali natisnejo bankovci z njihovimi liki.

Res je, to se je pravzaprav že zgodilo, ampak Ante Pavelić, Adolf Hitler in podobni liki so se s tem lahko pohvalili le v kratkotrajnem času trajanja njihovih krvavih režimov, katerih zločine brani in vztrajno zmanjšuje prav župan Radencev.

Jasnovidec (ni preverjeno)

Imenovanje objektov in podobnega po morilskem diktatorju enonogem posušenem penisu "titu" lahko podpira samo psihično defektna sluzasta driskasta drhal in nihče kateri ima vsaj malo nečesa v glavi.
Podporniki so pa seveda samo komunistični levaški ter ćefutarski izmečki.

Starejše novice