Vlada je iz načrta za okrevanje in odpornost črtala projekt prepotrebne nove infekcijske klinike v Maribor. Mariborski podžupan in član sveta zavoda UKC Maribor sta izrazila nezadovoljstvo in dvom o zanesljivosti domačega financiranja projekta.
Vlada je začetek tedna potrdila predlog spremembe načrta za okrevanje in odpornost, v katerem je med drugim ostalo financiranje projekta ljubljanske medicinske fakultete, iz načrta pa so izločili projekt nove infekcijske klinike v Mariboru.
Univerzitetni klinični center Maribor že vrsto let poudarja veliko potrebo po novogradnji, saj je zgradba oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja stara več kot sto let in dotrajana.
Kljub temu so v uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu po izločitvi nove infekcijske klinike zagotovili, da se bo projekt nadaljeval, financiran pa bo iz domačih virov.
Z vprašanjem izvzetosti financiranja klinike iz načrta za okrevanje in odpornost se te dni ukvarjajo tudi na Mestni občini Maribor, kjer poudarjajo, gre za nesprejemljivo potezo.
Na občini pridobili zagotovilo, da se bo investicija nadaljevala
Minister za finance Klemen Boštjančič je kot razlog za izvzem infekcijske klinike iz že omenjenega načrta navedel, da se časovnica izvedbe projekta »občutno zamika« in dodal, da se je vlada zato odločila, da projekt izvede z domačimi sredstvi in po lastni, realnejši časovnici.
»Eden od glavnih kriterijev, s katerimi si je vlada pomagala pri identifikaciji naložb, je bil časovno tveganje. Vse načrtovane naložbe v okviru načrta morajo biti namreč zaključene do sredine leta 2026, ko je treba Evropski komisiji posredovati zadnji zahtevek za plačilo,« je v ponedeljek poudaril minister Boštjančič.
Na vladno odločitev sta se danes odzvala tudi podžupan Mestne občine Maribor Samo Peter Medved in član sveta zavoda Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Zdravko Luketič.
Mariborski podžupan razlaga, da so se jim ob že omenjeni novici porajala marsikatera vprašanja. »Porajalo se nam je veliko vprašanj, zakaj spet Maribor in zakaj ne recimo Ljubljana. Tam je klinika stara 50 let, naša pa je stara 100 let,« je poudaril podžupan Samo Peter Medved.
Po njegovih besedah pa so kljub vsemu na občini pridobili zagotovilo, da se bo investicija nadaljevala. Tako naj bi bila infekcijska klinika zgrajena v letu 2026, danes pa naj bi dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja že vložili na upravno enoto.
Klinika naj bi bila financirana iz proračuna, kar mariborski podžupan pozdravlja, a v isti sapi poudarja, da gre za vir financiranja, ki je veliko manj zanesljiv kot načrt za okrevanje in odpornost.
»Glede na zadnje izkušnje, ko so se na koncu kljub vsem prizadevanjem le realizirale obljube te vlade, tudi sedaj upamo, da bo temu tako in da bomo lahko 2026 imeli odprto novo infekcijsko kliniko v Mariboru, ki je prepotrebna,« je še danes poudaril podžupan Samo Peter Medved.
Skrb, da se bo projekt časovno zamaknil in podražil
Član sveta zavoda Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Zdravko Luketič prav tako poudarja, da se bodo nadaljevala prizadevanja za zagotovitev ustrezne in višje kvalitete zdravstvene oskrbe v Mariboru, po vzoru drugih mest.
Kljub vsem vladnim zagotovilom, da investicija v Mariboru ostane, pa tudi Luketič izpostavlja morebitno negotovo prihodnje finančno stanje in ostale zadržke.
»Če bodo ti trendi dalje sledili, se bo projekt takoj zamaknil za štiri ali več let, pa še dodatno podražil, kar je velika škoda, glede na to, da je bila sedaj velika priložnost, da tudi v tem koncu Slovenije dobijo pacienti možnost takšne oskrbe, kot jo imajo na primer v Celju,« še dodaja Zdravko Luketič.
Zakaj potreba po infekcijski kliniki?
Univerzitetni klinični center Maribor se pri upravljanju infekcijske klinike oziroma oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja sooča s številnimi težavami.
Mariborska bolnišnica med razlogi za rušitev in gradnjo nove infekcijske klinike omenja predvsem visoke obratovalne stroške, precejšnje toplotne izgube, omejene prostorske zmogljivosti za zdravljenje večjega števila bolnikov, logistične težave zaradi neučinkovite razporeditve prostorov in zahteve stroke v smeri vzpostavitve sodobnega infekcijskega oddelka.
»V posledici izbruha infekcijske bolezni covida-19 in temu sledeče 'koronakrize' so bile naposled razgaljene vse vrzeli trenutnega stanja, ki je odsev neustreznih prostorskih pogojev za delo oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja,« poudarjajo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.
Obstoječa zgradba zgrajena že pred letom 1900
Leta 1865 je bila na območju mariborske bolnišnice postavljena baraka za izolacijo bolnikov z nalezljivimi boleznimi, leta 1898 pa je bila na mestu, kjer danes stoji infekcijski oddelek, postavljena baraka za izolacijo bolnikov z nalezljivimi boleznimi.
Pri tem so zaradi večjih potreb po zdravljenju kužnih bolnikov leta 1914 ob oddelku postavili dodatno leseno barako s 40 bolniškimi posteljami, v kateri so zdravili bolnike s kolero, gripo in grižo.
14 let kasneje so zaradi vse večjih potreb po zdravljenju bolnikov z nalezljivimi boleznimi, leta 1928 pričeli graditi nov infekcijski oddelek, ki se je leta 1929 tudi uradno odprl in je bil organizacijsko vključen v takratni oddelek za interno medicino.
Samostojni infekcijski oddelek je bil v mariborski splošni bolnišnici ustanovljen leta 1938, a se je zaradi poškodb stavbe med drugo svetovno vojno preselil na začasno lokacijo, dokler ni bila stavba leta 1945 toliko obnovljena, da je bila možna preselitev oddelka nazaj na matično lokacijo.
Leta 1953 se je končala dozidava ostalega porušenega dela stavbe infekcijskega oddelka, kjer sta dobila prostore še oddelka za transfuziologijo in psihiatrijo, ki pa sta se leta 2012 preselila v druge prostore.
