UKC Maribor v rušitev in izgradnjo nove klinike, projekt bo bolnišnico stal več kot 50 milijonov

Univerzitetni klinični center Maribor se pri upravljanju infekcijske klinike oziroma oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja sooča s številnimi težavami.

Mariborska bolnišnica med razlogi za rušitev in gradnjo nove infekcijske klinike omenja predvsem visoke obratovalne stroške, precejšnje toplotne izgube, omejene prostorske zmogljivosti za zdravljenje večjega števila bolnikov, logistične težave zaradi neučinkovite razporeditve prostorov in zahteve stroke v smeri vzpostavitve sodobnega infekcijskega oddelka.

Učinkovitejše obvladovanje zdravstvenih izzivov

»V posledici izbruha infekcijske bolezni covida-19 in temu sledeče 'koronakrize' so bile naposled razgaljene vse vrzeli trenutnega stanja, ki je odsev neustreznih prostorskih pogojev za delo oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja,« poudarjajo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.

Pri tem dodajajo, da je sprejeta odločitev usmerjena v zagotovitev ustreznih pogojev za delo in organizacijo dela zdravstvenega osebja v prihodnosti ter učinkovitejše obvladovanje zdravstvenih izzivov sodobne družbe.

Vlaganja bolnišnice v stavbo so tako v tem trenutku, zaradi njene predvidene rušitve in novogradnje večjega objekta na tem območju, omejena le na nujna vzdrževalna dela in posamična vlaganja za zagotovitev minimalnih standardov za izvajanje zdravstvenih storitev. 

Obstoječa zgradba zgrajena že pred letom 1900

Leta 1865 je bila na območju mariborske bolnišnice postavljena baraka za izolacijo bolnikov z nalezljivimi boleznimi, leta 1898 pa je bila na mestu, kjer danes stoji infekcijski oddelek, postavljena baraka za izolacijo bolnikov z nalezljivimi boleznimi.

Pri tem so zaradi večjih potreb po zdravljenju kužnih bolnikov leta 1914 ob oddelku postavili dodatno leseno barako s 40 bolniškimi posteljami, v kateri so zdravili bolnike s kolero, gripo in grižo. 

14 let kasneje so zaradi vse večjih potreb po zdravljenju bolnikov z nalezljivimi boleznimi, leta 1928 pričeli graditi nov infekcijski oddelek, ki se je leta 1929 tudi uradno odprl in je bil organizacijsko vključen v takratni oddelek za interno medicino.

Samostojni infekcijski oddelek je bil v mariborski splošni bolnišnici ustanovljen leta 1938, a se je zaradi poškodb stavbe med drugo svetovno vojno preselil na začasno lokacijo, dokler ni bila stavba leta 1945 toliko obnovljena, da je bila možna preselitev oddelka nazaj na matično lokacijo. 

Leta 1953 se je končala dozidava ostalega porušenega dela stavbe infekcijskega oddelka, kjer sta dobila prostore še oddelka za transfuziologijo in psihiatrijo, ki pa sta se leta 2012 preselila v druge prostore. 

Trenutno stavbo bodo morali porušiti

Obstoječa stavba oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja je samostojna stavba, ki se nahaja na severovzhodu kompleksa Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

Stavba obsega etažnost kleti, pritličja in prvega nadstropja in ima bruto površino 2000 kvadratnih metrov.

»Glede na obstoječe gabarite stavbe in razporeditev nosilnih elementov v tej stavbi, ki v gradbenotehničnem smislu skorajda onemogočajo rekonstrukcijo zastarele stavbe, kakor tudi upoštevaje stanje gradbenega fonda v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, je bila v preteklosti sprejeta odločitev, da je to stavbo potrebno porušiti in zgraditi novo,« razlagajo v mariborski bolnišnici.

Tako je vodstvo mariborske bolnišnice sprejelo odločitev o začetku investicijskih postopkov za izvedbo izgradnje nove stavbe za oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

Objekt s petimi nadstropji, ki bo v celoti namenjen za infekcijo

Univerzitetni klinični center Maribor tako predvideva, da bo nova stavba nadomestila trenutno, objekt pa bodo povezovali s sosednjim oziroma s kliniko za interno medicino.

Glede na omenjene finančne vire se predvideva stavba, ki bo obsegala pritličje, pet nadstropij in dve nadstropji kleti, če pa bodo sredstva dopuščala, se predvidi gradnja še dodatnega šestega nadstropja.

Odločitev stroke je, da da bo stavba po etažah v celoti namenjena za potrebe oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ob vključitvi klinike za pediatrijo v etaži, ki je namenjena za otroke, dodatno pa se v stavbi predvideva še prostor enote za obvladovanje bolnišničnih okužb.

Pri tem bodo vse bolniške postelje v objektu pripravljene, kot postelje za potrebe intenzivne terapije, ki bodo primerne tako za zdravljenje infektivnih bolnikov, kakor tudi za interdisciplinarno zdravljenje infektivnih bolnikov s pridruženimi internističnimi obolenji. 

»Takšen hibridni pristop bo omogočal kar največjo možno izkoriščenost prostorov in obenem največjo možno prilagodljivost potrebam bolnikov,« razlagajo v mariborski bolnišnici.

Investicija ocenjena na nekaj več kot 50 milijonov

Investicija rušenja in gradnje nove infekcijske klinike je ocenjena na 54,7 milijona evrov.

Pri tem Univerzitetni klinični center Maribor predvideva, da bodo 50 milijonov evrov pridobili iz evropskih sredstev v okviru Instrumenta NextGenerationEU, instrumenta za okrevanje po epidemiji, ostala sredstva pa bodo zagotovili iz proračuna.

Ker bo Univerzitetni klinični center Maribor kandidiral za evropska sredstva, pa trenutno izvajajo javno naročilo za izdelavo projektne dokumentacije za rušitev in postavitev novega objekta kot tudi za projektantski nadzor in pridobitev gradbenega dovoljenja. 

Vendar, do same rušitve in gradnje bo potrebno počakati še kar nekaj časa. Tako v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor pojasnjujejo, da bo izvajalec del izbran po zaključeni izdelavi projektne dokumentacije, in sicer okvirno v letu 2024.

V istem letu bi se naj pričela tudi dela, zaključila pa bi se naj predvidoma do konca leta 2026 ali v začetku leta 2027.