Mariborski mestni svetniki so kljub številnim pomislekom v današnjem prvem branju podprli proračuna občine za letošnje in prihodnje leto.
Letošnji proračun Mestne občine Maribor je predlagan v višini 192,6 milijona evrov z dodatnim zadolževanjem za 27 milijonov evrov, predlog proračuna za prihodnje leto pa je v višini 142,1 milijona evrov z zadolževanjem za tri milijone evrov.
Župan Saša Arsenovič je na začetku današnje razprave ponovil, da letošnji proračun vsebuje le že začete projekte in da njegovo rekordno višino blažijo s predlogom proračuna za leto 2024, ki je nižji za 50 milijonov evrov. »Prosim, da ta dva proračuna gledate v smislu, da je 2024 rešitev za 2023,« je dejal.
Mariborska občina sprejela proračun za 2023 in 2024
Vodja urada za finance in proračun Mateja Cekić je med tem pojasnila, da je visok proračun za letos predvsem posledica zaključka tekočega finančnega obdobja EU in s tem zaključka številnih projektov. Še vedno ostaja težava tudi razkorak med stroški izvajanja obveznih nalog in sredstvi, ki jih občini za to namenja država. Ta znaša po izračunih občine že okoli 27 milijonov evrov.
Med drugim je v predlogu proračuna za 2023 namenjenih za investicijsko vzdrževanje kanalizacijskega omrežja 6,2 milijona evrov, za ceste 7,2 milijona, za športne objekte 2,4 milijona in 1,3 milijona za nove avtobuse. Predlog zajema tudi 17 milijonov evrov za novo knjižnico, 9,6 milijona za zdravstveno postajo Magdalena, 5,3 milijona za ogrevalno atletsko stezo, 2,6 milijona za energetsko obnovo OŠ Tabor in 800.000 za Vrtec Brezje, je še navedla Cekić
Zadolževanje je po njenih besedah med drugim namenjeno za gradnjo Centra Rotovž, brv in obnovo nabrežja Drave, kjer imajo zagotovljeno sofinanciranje s strani države ali Evropske unije.
Preberite še:
Nekatere svetniške skupine se s proračunom ne strinjajo: »Proračun je prenapihnjen«
Večine svetniških skupin ta pojasnila niso prepričala. »Proračun je prenapihnjen, ker ste že prej nerealnim številkam o prihodkih dodali še pol milijona,« je v imenu SDS povedala Vladimira Cokoja, ki je prepričana, da je treba v proračun uvrstiti le projekte, ki imajo zagotovljeno finančno konstrukcijo.
Nekdanji župan Franc Kangler, katerega osemčlanska svetniška skupina je obstruirala glasovanje, je povedal, da se s predlogom proračuna ne strinjajo med drugim zato, ker ni zaključnih proračunov za prejšnje leto, iz česar bi se videlo, kako se je denar porabljal. Lani je imela občina po njegovih besedah med 11 in 12 milijonov neplačanih obveznosti, še vedno dolguje denar javnim podjetjem, je dejal.
Predstavnica Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti Lidija Divjak Mirnik je dejala, da je proračun za 2023, ki je najvišji v zgodovini občine, prenapihnjen in nerealno načrtovan.
»Če to sprejmemo, se do leta 2030 ne moremo več zadolžiti. Kako bomo potem izvajali investicije in kako bomo te kredite odplačevali,« je vprašala.
