Ste vedeli, da imamo v Mariboru 'zero waste' trgovino? V Zeleni japki ne boste našli embalaže za enkratno uporabo. Tak način nakupovanja, pri katerem mislimo tudi na ohranjanje našega planeta, je tudi med Mariborčani vse bolj priljubljen.
Ste že seznanjeni z »zero waste« ideologijo? Gre za način življenja, pri katerem proizvedemo karseda malo odpadkov.
Plastična embalaža je zagotovo eden največjih onesnaževalcev našega planeta. Po zgledu iz tujine se zato tudi v Sloveniji odpirajo trgovine brez embalaže, takšno imamo tudi v Mariboru.
Pred tremi leti je namreč na mali tržnici na Dominkuševi ulici zaživela prva 'zero waste' trgovina v Mariboru. Zelena japka je trgovina, kjer ne boste našli nobene plastične embalaže.
Začetek sicer sega že kar nekaj let nazaj, ko je Iris Arnuš, predsednica društva Pupillam, želela v gospodinjstvih uvesti čiščenje na ekološki način. Tudi detergenti namreč vplivajo na naše zdravje in na okolje.
Z embalažo ustvarjamo ogromno nepotrebnih odpadkov
Tina Arnuš, vodja trgovine, nam je zaupala, da je v preteklosti spremenila svoj način prehranjevanja in takrat začela redno brati deklaracije na živilih in drugih izdelkih. Ugotovila je, koliko nepomembnih oziroma zdravju škodljivih snovi je dodanih.
Kot pravi, je veliko ponudbe z izdelki, ki so pakirani v embalaži, ki jo uporabniki ponavadi zavržejo po prvi uporabi, mnoge že po parih minutah. S tem ustvarimo ogromno nepotrebnih odpadkov.
»Tako se je želja iz ekoloških detergentov prelevila še v korake dlje - v trgovino brez (plastične) embalaže,« pojasni.
Trgovino brez odpadkov v Mariboru dobro sprejeli
Tina pove, da je trgovina med Mariborčani dobro sprejeta. »Naši kupci so pravzaprav vsi, ki se zavedajo problematike obremenjenosti okolja z odpadki ter vpliva kvalitetne hrane na naše zdravje,« dodaja.
Opaža, da v Sloveniji beležimo porast trgovin brez embalaže. Poleg mariborske, so v Sloveniji še štiri.
Prva trgovina brez embalaže je vrata odprla v Ljubljani blizu Kina Šiške. Gre za trgovino Rifuzl.
Manj odpadkov za lepšo prihodnost
Tina opaža, da se vse več Slovencev zaveda problematike embalaže za enkratno uporabo. Dodaja, da je čas koronavirusa prinesel tudi nekaj pozitivnega in sicer zavedanje o tem, kako pomembno je podpreti slovenske kmete in podjetnike.
Tudi na tem področju opažamo pozitivne spremembe. Ob tem, da so trgovina brez plastične embalaža, njihova filozofija temelji tudi na tem, da nudijo čim več slovenskih izdelkov.
»Kot že omenjeno, s tem podpiramo slovenski trg, hkrati pa še zmanjšamo ogljični odtis. 'Win-win',« pristavi vodja trgovine.
Zakaj je dobro, da ljudje posežejo po življenjskem slogu 'zero waste', oziroma da vsaj malenkost zmanjšajo količino embalaže? »Manj odpadkov - manj onesnaževanja - lepša, čista prihodnost,« odgovarja Tina.
»Vedite, da narava bo brez človeka preživela, a vendar človek ne bo brez narave,« je povedala.
Za začetek dovolj že majhni koraki
Kako sploh začeti? Kot pravi sogovornica, so za začetek dovolj mali koraki - lesena zobna ščetka, lesena krtačka za posodo ter kakšna stročnica v kozarcu namesto v plastični vrečki.
Pri nekaterih je morda prisotno prepričanje, da je pomeni življenje brez odpadkov večje stroške in za to zapravimo več časa. »Pri nas bi lahko rekla, da je tako,« pravi Tina in dodaja, da je razlogov več. Steklena embalaža je dražja od plastične, na višjo ceno vpliva tudi kvaliteta hrane, ki jo nudijo.
»90 odstotkov ponudbe, ki jo imamo, je ekološke kakovosti. Namreč nismo dosti naredili, če narave več ne onesnažujemo s plastiko, ji pa vlivamo škodljive kemikalije. Te najdemo v živilih, kozmetiki, detergentih …« razlaga.
Kot tretji razlog navaja, da je na policah trgovine ogromno slovenskih ponudnikov, ki postavijo svojo ceno. »Mi je pa ne izpodbijamo, saj vemo, da za to ceno prihaja ogromno vloženega truda, časa ter stroškov,« dodaja.
Tudi za živila, ki jih dobijo iz tujine, se potrudijo in izberejo tistega ponudnika, ki deluje kot pošten trgovec.
»Niste le kaplja v morju«
Kot že rečeno, vsak majhen korak je pomemben, tudi če le danes zamenjate plastično zobno ščetko za leseno. »Naslednjič bo to ekološko pralno sredstvo. Ko vam bo zmanjkal fižol, boste prišli z lastno vrečko ali posodo po novo zalogo. Vse šteje,« pravi Tina.
»Niste le kaplja v morju,« dodaja: »Kaj pa je morje brez kapljic? In kot je rekel Gandhi: 'Bodi sprememba, ki jo želiš v svetu'.«
Za božič podarimo nekaj malega in iz srca
Tina za konec poudarja, da je ravno božičen čas dober trenutek, ko lahko razmislimo, kaj lahko sami naredimo, spečemo in to podarimo. Kot pravi, je ogromno je stvari, ki po praznikih končajo v smeteh, se prodajajo po spletu, ali bodo končale v njihovem 'Prinesi:Odnesi kotičku'.
Zato polaga na srce: »Raje podarimo nekaj malega in iz srca.«
V času božičnih praznikov porabimo tudi ogromno ovijalnega papirja, ki nato roma v smeti. »Ali lahko vrečo iz blaga sami sešijemo? Lahko bi uporabili star časopisni papir, okrasili z vejicami smreke. Tako ovita darila lahko prav tako zelo lepo izpadejo,« svetuje vodja Zelene japke.
Za konec izpostavlja, da se da pri njih kupiti nekaj že pripravljenih in zavitih daril v papir, ki je proizvajalcu sedežne garniture predstavljal odpadek.
