Letalski center Maribor je v letošnji sezoni izvedel že sedemnajst akcij obrambe pred točo, zaradi pogostih neurij pa so porabili ves zagotovljeni reagent in opozarjajo, da eno letalo za vse zahtevnejše razmere ni dovolj.
Letalski center Maribor je v letošnji sezoni izvedel že sedemnajst akcij obrambe pred točo, kar je po besedah vodje obrambe pred točo Darka Kralja skoraj toliko kot v prejšnjih sezonah skupaj.
Zaradi pogostih neurij so že porabili ves reagent, ki jim je bil zagotovljen za letošnje leto, zato nadaljevanje projekta začasno pokrivajo z lastnimi sredstvi.
Kot opozarja Kralj, letošnja sezona kaže, da so nevihte vse pogostejše in vse intenzivnejše, sistem obrambe pred točo pa ostaja finančno in kadrovsko podhranjen.
»Letos smo izvedli 17 akcij, kar je skoraj več kot v prejšnjih sezonah skupaj. Žal smo porabili ves reagent, ki nam ga je plačala država, zato zdaj že uporabljamo lastna sredstva. Upam, da bomo dobili rebalans,« je za Mariborinfo povedal Kralj.
Stroški višji, sredstev pa skoraj enako kot lani
Letalski center Maribor letalsko obrambo pred točo izvaja na podlagi krovne pogodbe s pristojnim ministrstvom. V projektu sodelujejo tudi lokalne skupnosti Podravja, Prekmurja, Slovenskih Konjic in Podvelke.
Gre za okoli 70 lokalnih skupnosti iz treh regij, projekt pa poteka že več kot 30 let. Branjeno območje obsega nekaj manj kot 4000 kvadratnih kilometrov, kar po besedah našega sogovornika predstavljalo več kot polovico kmetijsko pridelovalnih površin v Sloveniji.
Kljub obsegu projekta pa se po njegovih besedah financiranje ne prilagaja razmeram na terenu. Država je po Kraljevih besedah za letošnjo sezono namenila približno enaka sredstva kot lani, medtem ko so se stroški občutno povečali.
»Stroški so se zvišali za 30 do 70 odstotkov. Imamo mesec dni več dela in kar nekaj deset ur več letenja, zato ne vem, kako si financerji predstavljajo, da lahko delamo več za isti denar,« je kritičen Kralj.
Ob tem dodaja, da imajo za pilote in dežurstva posadk še nekaj zagotovljenih sredstev, vendar se zaradi števila akcij hitro približujejo porabi razpoložljivih ur. Pojasnil je še, da ena akcija običajno traja od ene ure do ure in pol.
Eno letalo ne more biti na dveh koncih hkrati
V Letalskem centru Maribor opozarjajo, da je ob vse pogostejših neurjih eno letalo premalo. To se je po Kraljevih besedah pokazalo tudi ob zadnjem neurju, ko so morali najprej posredovati v Prekmurju, skoraj istočasno pa se je nevihtna celica razvijala še v Dravski dolini.
»V istem času na dveh koncih enostavno ne moreš biti. Tokrat nam je po čudežu uspelo obdelati obe nevihti in iz njiju ni bilo omembe vredne škode zaradi toče,« pravi Kralj.
Po njegovih besedah se na branjenem območju vse pogosteje hkrati pojavlja več nevihtnih jeder, kar od posadk zahteva izjemno zbranost, hitro odločanje in dobro koordinacijo z operaterjem na tleh.
»Letos je več ujm in očitno jih bo še več. Na to opozarjamo že več let,« dodaja.
Usposabljanje pilotov drago, plačilo pa nizko
Kralj opozarja tudi na kadrovske težave. Po njegovih besedah je usposabljanje pilotov za takšno delo zahtevno in drago, plačilo pa ni primerljivo z odgovornostjo in tveganjem.
»Če upoštevamo, da šolanje pilota, ki lahko leti v obrambi pred točo, stane 100 tisoč evrov in več, pilot pa mora to plačati iz svojega žepa, nato pa dela za 100 evrov na dan, je jasno, kje smo,« opozarja.
V pisnih pojasnilih je Kralj navedel, da že več let porabijo več materiala in resursov, kot jim jih odobrijo financerji. Razliko so doslej pokrivali iz lastnih sredstev, pogosto tudi na račun nagrad posadkam, da so lahko pokrili osnovne stroške projekta.
Po njegovih besedah to ni dobra popotnica za nadaljevanje, saj primanjkuje denarja tudi za investicije in novo opremo.
Potrebovali bi več letal, radar in sistemsko ureditev
V Letalskem centru Maribor menijo, da bi morala biti letalska obramba pred točo v prihodnje sistemsko urejena in del širšega sistema, ki vključuje tudi zavarovanja ter fizično varovanje, kjer je to mogoče.
Kralj spomni, da je že pred leti pripravil predlog vzpostavitve treh centrov v Sloveniji. Obstoječemu centru na severovzhodu države bi se po njegovem mnenju lahko pridružila še center na Dolenjskem, ki bi pokrival območje proti Ljubljani, in center na Primorskem, denimo v Divači, ki bi lahko pokrival Primorsko ter del Gorenjske.
»Že pred leti sem pripravil projekt za tri centre v Sloveniji, vsak pa bi imel po dve oziroma tri letala,« pojasnjuje Kralj.
Po njegovem mnenju bi bilo treba za učinkovitejše delo zagotoviti tudi dodatni letali in primeren radar. Zaradi omejenega števila ur letenja in zakasnitev radarskih slik so namreč pri pravočasnem posredovanju večkrat omejeni.
»Toča je ujma, ki ne prizanaša nikomur in povzroča velike materialne ter dolgoročne gospodarske škode,« še poudarja Kralj.
