Leta 2015 je občan Rajko Kotnik Mariborskemu vodovodu poslal serijo vprašanj, ki so pod drobnogled postavila poslovanje podjetja. Podjetje se je odzvalo z tožno zaradi razžalitve za kar sto tisočakov.
Zgodba tožbe javnega podjetja proti občanu Rajku Kotniku sega že v leto 2015. Tedaj je koordinator Samoorganiziranega sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin Mariborskemu vodovodu poslal serijo 19 vprašanj, ki zadevajo netransparentno poslovanje tega podjetja, pa tudi nekaterih drugih. Vprašanja so se tikala problematike hčerinskih podjetij, pretakanja javnega denarja v zasebna podjetja, nepojasnjenih izgub vode v omrežju in podobno. Na podjetju so se odzvali tako, da so proti Kotniku vložili tožbo zaradi razžalitve za kar 100.000 evrov. Sedaj je njihova tožba padla tudi na višjem sodišču.
"Razplet je pričakovan. Zdaj je nesporno, da javno podjetje ne more na tak način utišati tistih, ki opozarjamo na nepravilnosti," je sodbo mariborskega višjega sodišča za Dnevnik dejal Kotnik.
Tožba je padla dvakrat
Prva tožba proti občanu je sicer padla že na okrožnem sodišču, a se je javno podjetje odločilo pritožiti še na višjem sodišču, očitno neuspešno. Kakor so poročali v Dnevniku, pa je dvakratna tožba proti družbeno angažiranem občanu problematična ne le zaradi njegovega sicer upravičenega poizvedovanja po poslovanju javnega podjetja, pač pa tudi zaradi enormnih sodnih stroškov, ki so pri tem nastali.
Za nesmiselno tožbo javno podjetje zapravilo precej denarja
1893 evrov je znesek, ki ga je Mariborski vodovod plačal le za sodne takse v prvostopenjski odškodninski tožbi, sodni stroški toženca in tožnika pa so znesli na 4500 evrov. Za nameček je direktor Mariborskega vodovoda Danilo Burnač za Večer dejal, da so stroški pritožbe na Višje sodišče znesli 960 evrov, kar pa se je izkazalo za laž. Sodeč po izpiskih računov, ki jih je podjetju izstavil odvetnik Andrej Kac, javno podjetje ni plačalo 960, pač pa 2978 evrov, in to le za odvetniške stroške, kje so še takse.
