Tudi na centrih za socialno delo v vzhodnem delu države so z novim letom začele delovati vstopne točke, kjer bodo sprejemali vloge, ocenjevali upravičenost do dolgotrajne oskrbe in izdajali odločbe.
Povsod zaznavajo povečan interes za to, zaradi kadrovskega manka pa jih skrbi uresničevanje pravic, ko se bodo te julija in decembra razširile.
Za zdaj namreč na centrih še vedno odločajo le o pravici do oskrbovalca družinskega člana, ki je v veljavo vstopila že lani. Z julijem se bodo uveljavile še pravice do oskrbe na domu, e-oskrbe ter storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti, z decembrom pa tudi pravice do dolgotrajne oskrbe v instituciji, dnevne oskrbe pri izvajalcu ali denarnega prejemka.
Maribor
Na Centru za socialno delo Maribor so vstopne točke vzpostavili že decembra 2023, zato se z novim letom zanje ni veliko spremenilo, je za STA povedala direktorica Marjana Bravc. Zaznavajo sicer nekoliko večji interes občanov.
»Zanima jih predvsem dolgotrajna oskrba na domu. Večina poudarja, da želijo ostati doma, vendar bi potrebovali nekoga, ki bi jim pomagal pri opravilih, saj ne zmorejo vsega sami. Pričakujejo, da bodo lahko skozi to pravico dobili pomoč pri spremstvu k zdravniku, nakupih živil, pripravi obroka, negi ter skrbi za osnovno higieno,« je povedala Bravc.
Skrbi jo pričakovano večje število vlog v poletnem času, a bodo po njenih zagotovilih poskrbeli, da bodo sestavili ekipo čim bolj kompetentnih svetovalcev. Prav tako jo skrbi, ali bo uporabnikom na voljo dovolj dobrih izvajalcev, ki bodo zmogli ažurno nuditi pravice v skladu z zakonom.
Trenutno imajo v okviru Centra za socialno delo Maribor 154 oskrbovalcev družinskega člana, od tega je novih 88, ves čas pa prihajajo nove vloge. Odločitev je odvisna od izvedenskega mnenja. Ker je oskrbovalec namenjen le tistim, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh življenjskih potreb, veliko prosilcev prejme tudi negativno mnenje.
Celje, Savinjsko-šaleška regija in Koroška
Po besedah direktorice Centra za socialno delo Celje Polonce Teršek je na njihovem območju velika večina izvedenskih mnenj o vlogah za oskrbovalce pozitivna. Lani so prejeli 280 vlog, doslej so podpisali že okoli 150 pogodb.
Kot je Teršek povedala za STA, trend pripada vlog tudi letos ni zmanjšan, beležijo pa več klicev uporabnikov. Zanima jih predvsem, katere pravice in kdaj najprej jih bodo iz tega naslova lahko uveljavili.
Lani je sicer večina zainteresiranih splošne informacije prejela znotraj posameznih enot centra, saj je bila za celotno regijo za področje dolgotrajne oskrbe zaposlena le ena strokovna delavka. Ta se je ukvarjala predvsem s kandidati za oskrbovalca družinskega člana. Novi prostori vstopne točke za dolgotrajno oskrbo bodo sicer na Opekarniški ulici v Celju.
Tudi na Centru za socialno delo Savinjsko-šaleške regije so vstopne točke vzpostavili že decembra 2023, ko so ljudje lahko oddali vlogo za oskrbovalca družinskega člana. Direktor Marko Verdev je dejal, da je doslej pozitivno odločbo na novo prejelo okoli 50 vlagateljev. Po začetnih težavah so se zadeve uredile, izkušnje so pozitivne in pravica dosega svoj namen, je ocenil.
Tudi na Koroškem je zanimanje za oskrbovalca družinskega člana veliko. Zaenkrat je na območju, ki ga pokriva tamkajšnji center za socialno delo, 36 upravičencev, ki jim 24-urno oskrbo nudijo izbrani oskrbovalci družinskega člana. Večjih težav po vzpostavitvi vstopne točke za zdaj ne zaznavajo, so pojasnili.
Ptuj
Na Ptujskem se občani veliko obračajo na vstopno točko, predvsem zaradi pomanjkanja konkretnih informacij in ker jih zanima, kdaj bodo lahko začeli koristiti pravice. Največ sprašujejo o pravici do dolgotrajne oskrbe na domu in pravici do dolgotrajne oskrbe v institucionalnem varstvu.
»Težave se pojavljajo, ker nimamo konkretnih informacij za druge pravice, razen glede oskrbovalca družinskega člana. Zato so ljudje pogosto razočarani in nam to tudi povedo. Skrbi jih tudi, ker bodo pričeli plačevati prispevek, pravic pa ne bodo mogli koristiti,« je za STA povedala direktorica Centra za socialno delo Spodnje Podravje Valerija Ilešič Toš.
Skrbi jo tudi, kako bodo ob pomanjkanju kadra, ne le na vstopnih točkah, ampak tudi sicer v lokalnem okolju, ob začetku možnosti uveljavljanja drugih pravic lahko ažurno zagotavljali takšno pomoč in podporo uporabnikom, ki jo od njih in od države pričakujejo. Trenutno imajo v regiji 75 ljudi, ki so uspeli z vlogo za oskrbovalca.
Pomurje
Od začetka delovanja vstopne točke so na Centru za socialno delo Pomurje prejeli 214 vlog za status oskrbovalca družinskega člana. »To je kar precejšen interes,« meni direktorica centra za socialno delo Sandra Babič. Izdali so okoli 60 odločb ter sklenili prav toliko začasnih načrtov.
Vzpostavitev novega sistema pa prinaša tudi kadrovske izzive. Na Centru za socialno delo Pomurje imajo trenutno zaposlenih sedem svetovalcev za dolgotrajno oskrbo in enega administrativnega delavca, kar po besedah direktorice ne bo dovolj za obseg dela v prihodnosti.
Poleg kadrovske problematike se soočajo tudi z vprašanjem dostopnosti za uporabnike iz bolj oddaljenih delov Pomurja.
»Razumljivo je, da nekdo iz Lendavskih goric ali ljutomerskega območja težje pride v Mursko Soboto. Zato opozarjamo na nujnost okrepitve naših zunanjih enot, da bi uporabniki lahko na terenu dobili vse potrebne informacije,« je pojasnila Babič.
Dolenjska, Bela krajina, Posavje in Zasavje
Po besedah direktorice Centra za socialno delo Dolenjske in Bele krajine Irene Kralj od ministrstva še niso prejeli navodil za sprejemanje vlog za uveljavljanje pravic, ki prihajajo letos.
»Predvidevamo, da bo možno vloge oddati vsaj mesec dni prej,« je dejala. Skrbi jo, ali bo vse potrebno pravočasno delovalo. Bojijo se tudi, da bo prišlo do zamude pri postopkih, saj bodo po prejetju vloge morali vlagatelje obiskati na domu.
Ministrstvo so tudi pozvali, da sistemsko poenostavi postopke. Za uveljavljanje novih pravic so jim sicer odobrili šest dodatnih zaposlitev. Glede na število starejših na njihovem območju pričakujejo več kot 2000 vlog, medtem ko ima status oskrbovalca družinskega člana pri njih trenutno 70 oseb.
Tudi na Centru za socialno delo Posavje po besedah Carmen Rajer opažajo velik interes občanov glede različnih oblik dolgotrajne oskrbe. Še največ težav imajo, če se v javnosti pojavijo površne informacije, ki si jih potem vsak razlaga po svoje, kar dodatno bremeni vstopne točke.
»Za nas bi bilo res pomembno, da so v medijih realne informacije, saj bi na ta način bile tudi strokovne delavke manj obremenjene,« je navedla.
Sicer imajo trenutno v Posavju 51 oskrbovalcev družinskega člana, nekaj pa jih še čaka na odločbe. »Izkušnje z oskrbovalci so dobre, zelo so hvaležni, ker se jim zdi, da je država s tem nekako priznala tudi njihovo neformalno delo, ko nesebično skrbijo za svoje družinske člane,« je dejala.
Da prejemajo precej klicev, je za STA povedal tudi direktor Centra za socialno delo Zasavje Rok Zupanc. Občani predvsem preverjajo, kaj jim zakon o dolgotrajni oskrbi omogoča, večinoma pa jih še vedno zanimajo pogoji za pridobitev pravice do oskrbovalca družinskega člana. Večjih težav trenutno ne zaznavajo, le sprva nekoliko zaradi nedelovanja informacijskega sistema. Trenutno v Zasavju deluje 60 oskrbovalcev družinskega člana.