Nova infekcijska klinika v Mariboru izpadla iz vladnega načrta, v UKC-ju zatrjujejo, da se projekt nadaljuje

V uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu so po izločitvi nove infekcijske klinike v Mariboru iz načrta za okrevanje in odpornost danes direktorju Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Antonu Crnjacu zagotovili, da se bo projekt nadaljeval, financiran pa bo iz domačih virov.

Vprašanja ob vladni odločitvi glede financiranja nove klinike imajo tudi v NSi.

V spremenjenem načrtu za okrevanje in odpornost, ki ga je vlada potrdila v ponedeljek, ni več projekta nove infekcijske klinike v Mariboru. »Časovnica izvedbe projekta se občutno zamika in obstaja veliko tveganje za izvedbo do sredine 2026,« je pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič in dodal, da se je vlada zato odločila, da projekt izvede z domačimi sredstvi in po lastni, realnejši časovnici.

Kot so danes sporočili iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, je Crnjac v luči te vladne odločitve danes opravil telefonski razgovor s predstavniki urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu. Ponovno je izpostavil veliko potrebo po novogradnji, saj je zgradba oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja stara več kot sto let in dotrajana, kar je bilo predstavljeno tudi na sejah sveta zavoda Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, so zapisali.

Ob tem so dodali, da se po zagotovilih predstavnikov urada omenjeni projekt nadaljuje, financiran pa bo iz domačih virov, kot je v ponedeljek izpostavil tudi minister za finance. »Nespremenjena ostaja tudi časovnica projekta nove infekcijske klinike, ki je bila s strani Univerzitetnega kliničnega centra Maribor ves čas v pričakovanem okviru,« so še povzeli današnji pogovor.

Izločitev sofinanciranja gradnje mariborske infekcijske klinike iz načrta za okrevanje in odpornost je na današnji novinarski konferenci NSi komentiral tudi strankin poslanec Jožef Horvat, ki je dejal, da v NSi za takšno vladno odločitev ne vidijo razloga.

Vprašanje, zakaj je prišlo do izločitve tega, še posebej za vzhodno Slovenijo zelo pomembnega projekta, bodo v sredo naslovili tudi na ministra za finance, ko bo parlamentarni odbor obravnaval informacijo o izvajanju načrta za okrevanje in odpornost, je napovedal.

Po njihovih informacijah je bilo v ponedeljek vse pripravljeno za vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za infekcijsko kliniko v Mariboru. DRI, torej največje inženirsko in svetovalno podjetje v Sloveniji, ki ga je že leta 1994 ustanovila Republika Slovenija, pa je že globoko v projektiranju omenjene klinike, je dejal.

Obstaja akcijski načrt glede izvajanja investicijskih projektov s sredstvi mehanizma za okrevanje in odpornost, ki ga je svet zavoda obravnaval že pred skorajda pred enim letom in ga podprl, v njem pa je po Horvatovih besedah zelo jasno napisano, da bi infekcijska klinika Maribor v septembru 2026 že lahko imela uporabno dovoljenje, »kar pomeni, da bi se ta projekt zaključil v nekih normalnih oz. predpisanih časovnih okvirjih«.

Zato se, kot je dodal, sprašujejo, zakaj bi takšno investicijo gradili davkoplačevalci, ko pa imamo na razpolago - praktično na mizi - nepovratna evropska sredstva. Lahko pa si po besedah poslanca mislimo ali špekuliramo, da je eden od izgovorov, da je pač pri črpanju sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, kjer gre za evropska sredstva, treba investicijo peljati resnično transparentno, pregledno, ko pa gre za domača sredstva, »pa bi morda kdo želel narediti tudi kaj po domače«.

»Želel bi si verjeti, da minister Boštjančič o poteku projekta infekcijska klinika Maribor ni bil objektivno informiran, v to pa nisem prepričan,« je še dejal Horvat.