Medtem ko Mariborčane razburjajo zaprte garaže in umikanje parkirnih mest v središču mesta, občina rešitev vidi v novih začasnih parkiriščih, podzemnih garažah in velikem mobilnostnem vozlišču.
V zadnjem času je parkiranje v Mariboru spet glavna tema pogovorov. Najprej so na nenavadno in po njihovem mnenju povsem nesprejemljivo prakso opozorili zaposleni v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, ki morajo sredi noči stati v vrsti za parkirne kartice.
Podobno ogorčenje vlada med prebivalci Nove vasi, ki so v minulem tednu zaradi zaprtja garažne hiše praktično čez noč ostali brez približno 100 parkirnih mest.
Če k temu prištejemo še številne načrte za prenovo trgov in ulic, denimo Slomškovega trga in Trga generala Maistra, s katerimi bodo iz mestnega središča umaknili na stotine parkirnih mest, se upravičeno poraja vprašanje, kje v Mariboru bo sploh še mogoče parkirati?
Začasni obliži in dolgoročni načrti
Mestna občina Maribor pa nima zgolj načrtov za umik pločevine, temveč pripravlja tudi rešitve, ki bodo v središče mesta prinesle nove možnosti parkiranja, čeprav bodo nekatere le začasne narave.
»V tem letu je predvidena ureditev začasnega parkirišča na Mlinski s skupno kapaciteto približno 90 parkirnih mest.
Hkrati se bo uredilo tudi novo začasno parkirišče na križišču Linhartove in Titove za približno 35 parkirnih mest,« so na občini pojasnili za Mariborinfo.
A medtem ko so to le manjši premiki, so dolgoročni načrti usmerjeni pod zemljo. Rešitev za izpraznjeno mestno jedro in načrtovano zaprtje Maistrovega trga vidijo v izgradnji dveh velikih garažnih hiš. Prva, pod pomožnim igriščem Ljudskega vrta, naj bi po pripravljenem občinskem podrobnem prostorskem načrtu sprejela 675 vozil, druga pa je predvidena na današnjem makadamskem parkirišču ob stavbi občine na Krekovi ulici.
Železniški trikotnik kot ključno mobilnostno vozlišče
Osrednji strateški projekt, ki naj bi korenito spremenil prometno podobo mesta, je mobilnostno vozlišče na območju tako imenovanega železniškega trikotnika.
Občina je decembra s Slovenskimi železnicami podpisala menjalno pogodbo in postala lastnica zemljišč, za projekt je že izdelana idejna zasnova, trenutno pa potekata lokacijska preveritev in priprava projektne naloge za dokumentacijo do pridobitve gradbenega dovoljenja.
Cilj občine je vzpostaviti sodobno ureditev, ki bo omogočila več kot 1000 novih parkirnih mest, hkrati pa bo območje povezano tudi s kolesarskimi in peš površinami ter javnim potniškim prometom.
Na območju bo predvidoma umeščeno parkiranje in spremljajoča infrastruktura za osebna vozila, taksi, mestni javni potniški promet, turistične avtobuse, car sharing.
»Gre za enega ključnih projektov za trajnostno mobilnost v zgodovini mesta, saj lahko hkrati reši več prometnih izzivov in pomembno izboljša dostopnost,« pojasnjujejo na občini.
Na območju so predvideni tudi kolesarnice, e-polnilnice, podporna infrastruktura za avtodome in celo nova železniška postajališča. Projekt razvijajo v smeri najsodobnejših tehnoloških rešitev, saj bodo med drugim »preverili tudi možnost rabe regenerativne energije iz zaviranja vlakov.«
Strateška razbremenitev mestnega jedra
Vpliv tega vozlišča na staro mestno jedro pa po prepričanju pristojnih na občini ne bo zgolj infrastrukturne narave, temveč naj bi posegel v sam način razmišljanja o mobilnosti.
»S poudarkom na trajnostnih oblikah mobilnosti – od kolesarskih povezav in souporabe vozil do električne infrastrukture – projekt spodbuja postopno spremembo potovalnih navad.«
Ključni učinek projekta je v prestrezanju avtomobilskega prometa še pred vstopom v ožje mestno središče. Z vzpostavitvijo obsežnega parkirnega sistema na robu centra se ustvarjajo pogoji, da dnevni migranti, obiskovalci in turisti vozila pustijo zunaj starega jedra in pot nadaljujejo z javnim potniškim prometom, kolesom ali peš.
»Takšen sistem postopoma zmanjšuje tranzitni promet skozi zgodovinsko jedro, ki danes pogosto služi zgolj kot prevozna pot.«
Pomemben vidik razbremenitve vidijo tudi v koncentraciji različnih prometnih tokov na eni lokaciji. Parkiranje za osebna vozila, turistične avtobuse, taksije ter integracija mestnega javnega potniškega prometa po mnenju pristojnih na občini pomeni, da se prometni pritiski, ki so danes razpršeni po centru, preusmerijo v namensko urejeno območje.
»Posledično se zmanjšuje število voženj po ozkih mestnih ulicah, kar pozitivno vpliva na pretočnost prometa, varnost pešcev in kolesarjev ter na splošno bivalno okolje,« zaključujejo.
