Preiskava napadov na knjigarno Mariborka še vedno ni zaključena.
Knjigarna Mariborka je sporočila, da so 27. januarja prejeli odgovor senata Ministrstva za notranje zadeve v zvezi z njihovo pritožbo zoper delo policista, ki se je kot vodja patrulje odzval na enega od klicev na pomoč v juniju 2024, ko je bila knjigarna dnevno tarča verbalnih napadov, ki so nato prerasli tudi v poskus fizičnega napada na zaposlene, ker je imela knjigarna v znak podpore boja za enakopravnost manjšin v družbi in kot prostor svobodnega dialoga za vse na pročelju izobešeno mavrično zastavo.
Spomnimo, junija lani, ko se je zgodil napad na Mariborko, je na kraj dogodka policija prispela po slabi uri in naredila zapisnik. Policisti naj bi ob tem povedali, da več od tega ne morejo storiti in da ne morejo varovati kraja ali poslati na ulico več patrulj, ker da imajo za to premalo kadra.
Policijo so sicer v knjigarno poklicali že prej, da bi prijavili grožnje in verbalno nasilje. Patrulja treh policistov naj bi se zadržala nekaj minut, pri tem pa naj ne bi naredila zapisnika.
Takrat so v knjigarni opozorili, da je vodja patrulje s svojimi izjavami jasno sugeriral, da so si za nasilje krive zaposlene same, ker imajo izobešeno mavrično zastavo ter da naj jo raje snamejo.
Zoper takšno ravnanje patrulje in vodenje postopka so se v knjigarni na Koroški ulici v skladu s protokolom policije pritožili.
Policist se ne more odločati sam
»Senat je glede obeh razlogov, navedenih v pritožbi, odločil, da sta utemeljena in je torej utemeljena tudi pritožba v celoti. S tem je potrdil, da je dotični policist v postopku neprimerno komuniciral, potrdil pa je tudi njegovo opustitev dolžnega ravnanja po zakonu. Senat potrjuje, kar eksplicitno navaja tudi v samem sklepu, da je izobešanje mavrične zastave v Sloveniji legitimen način izražanja lastnega prepričanja, policija pa mora v primeru napadov nanjo ukrepati zoper kršitelje, ne pa posegati v pravice oseb, ki zastavo izobesijo.
Senat je potrdil tudi, da mora biti policija pri obravnavi dogodkov strokovna, nevtralna, policistke in policisti pa se morajo v postopku vzdržati osebnih komentarjev in stališč, ki bi lahko kazali na pristranskost ali diskriminacijo. Njihova komunikacija mora biti profesionalna, saj s tem policisti_ke varujejo tudi integriteto policije kot institucije,« so zapisali v Mariborki pa tudi, da se policist_ka pri vodenju postopka nikakor ne sme sam_a odločati, ali ima neko ravnanje znake kaznivega dejanja – o tem lahko odloča izključno državno tožilstvo.
Seveda pa so razočarani, ker ker noben postopek v zvezi s preiskavo junijskih napadov in novembrskega napada še ni končan.
