Zavetišče za živali Maribor se v zadnjem času sooča s številnimi očitki glede postopkov posvojitve psov in mačk.
Kljub velikemu interesu potencialnih posvojiteljev naj bi bili postopki dolgotrajni in zapleteni, kar upočasnjuje oddajo živali v nove domove. Nekateri trdijo, da zavetišče ne deluje dovolj učinkovito, medtem ko drugi opozarjajo na pomen temeljitega preverjanja bodočih skrbnikov.
Ena od sogovornic je Lana Bauman, ki sicer poudarja, da se je njena zgodba končala srečno.
»Po naključju sem videla Soro, njeno starost so ocenili na štiri mesece. Takoj sem jih poklicala, zanimalo me je vse v zvezi z njo, a dobila sem le skope informacije. Da bodo zdaj počakali, če se najde lastnik, da gre na sterilizacijo in podobno,« razlaga.
Čakanje in prestavljanje
To je bilo junija lani, v roku meseca dni se ni zgodilo ničesar.
»Potem sem spet preverjala in rekli so mi, da gre na sterilizacijo. Sem jim ponudila, ker vem, da so prvi meseci ključni za vzgojo psa, da jo vzamem in ko bo dovolj stara, recimo leto in pol, ko se popolnoma razvije, jo peljem na sterilizacijo. Podpisala bi izjavo in plačala za to, a so me zavrnili. In sem čakala. Vmes sem si že premislila, a ni mi dalo mira.
Vsak teden sem jih klicala in vsakič dobila odgovor, da gre na sterilizacijo prihodnji teden. Tri mesece je to trajalo. Potem pa so jo le objavili in šla sem jo spoznati. Tretji dan je bila že pri meni,« opisuje.
Posledic je bilo kar nekaj. Ob vedenjskih težavah je psička imela tudi poškodovano koleno.
»Ko sem jo vzela, sem videla, da šepa, a to mi niso povedali. Kasneje sem jo peljala k odličnemu ortopedu in zdaj se že pol leta ukvarjam z rehabilitacijo. Če bi mi jo takoj dali, morda ne bi prišlo do tega. Veste, mladič se mora za zdravo telo veliko gibati, ne pa da cel dan leži v boksu.«
Neprenehne zahteve
Petra (op. p. priimek hranimo v uredništvu) pa po slabi izkušnji v zavetišču se ni odločila za posvojitev.
Lani je na spletni strani našli Broda, velikega kužka, starega eno leto.
»S hčerko sva ga šli pogledat, so nama rekli, da je hiperaktiven. Meni se sicer ni zdel. Dobro, skočil je name, ko me je zagledal, ampak a ni to razumljivo, če je cele dneve v boksu? Pa prej je bil baje na balkonu na verigi pripet,« razlaga.
Dogovorili so se, da jim pošljejo fotografije pasjega boksa in pa zelenice, velike okoli 200 metrov.
»Smo jim poslali posnetek. So me klicali in želeli še sliko boksa, ker se ni dobro videlo. Ker nam je prejšnji pes poginil, je bilo noter orodje in samokolnica. In vprašali so še, ali bo imel dostop do stanovanja in odgovorila sem, da ja,« opisuje.
So šli drugam po psa
Potem so dobili negativen odgovor s strani zavetišča, da so neprimerni.
»Bil je petek, nikogar več nisem dobila. Niti v ponedeljek, v torek pa sem zahtevala vodjo zavetišča. Žal je nisem dobila in potem sem se zelo grdo sporekla z gospo, ki se je javila. Zmotilo jih je še orodje v boksu, pa da je neka žica iz njega visela. To ne bi bil prvi kuža, ki bi ga vzeli iz zavetišča. Imeli smo že enega, ki so ga hoteli evtanazirati, a je pri meni dočakal 17 let.
Rekli so mi tudi, da jim nisem poslala slike iz stanovanja. Imam hči, ki je policajka, pa je ne rabim v stanovanje spustiti. Ne vem, zakaj to potrebujejo. Skratka, potem smo šli drugam in zdaj imamo veselje spet pri hiši,« o svoji izkušnji še govori Petra.
Klicali smo tudi vodjo mariborskega zavetišča Katjo Ferlič Jovan, a ni bila dosegljiva, so pa nam zagotovili, da nas bo poklicala nazaj, vendar do zaključka redakcije nismo prejeli klica.
Je pa Jovan za Radio Maribor vse očitke na to temo zavrnila, med drugim je poudarila, da morajo po njihovem pravilniku vse živali, preden zapustijo zavetišče, biti sterilizirane.
Komentarji (18)
če bi imeli v zavetiščih vsaj malo pameti o oddajanju živali,bi bila zavetišča že zdavnaj prazna
Drži!....samo potem tisti tam od tega ne bi imeli nobene koristi...
ze odnos do medijev se vidi..ne poklice nazaj...
kjer je dim je tudi ogenj
Jovan-ka? Menedžerka leta po izboru pesutlof, katere zaradi Jovanke niso prišli na vrsto za posvojitev ... in potem se Jovanka čudi, da ljudje posvajajo pese u Hrvatskoj ...
Lani sem cel julij klical v zavetišče za psa.. Pa po celem mesecu nisem dobil podatka kdaj bi lahko posvojil psa pa sem na bolhi našel oglas...
Podarim... Klical sem v nedeljo v torek sem že bil ponosni lastnik psa in že isti dan na ceplenje in kompletni pregled... Zdaj je pri meni že več kot pol leta in sem prav zadovoljen... Razočaran sem nad odnosom zavetišč... Rad bi omogočil lepše življenje kakšnemu ubogemu kužku... Ampak kaj ko zavirajo posvojitve... Nekdo lahko ima v bloku na 30kvadratih psa... Nedko ima pa vrt 200kvadratov in je premalo... Dajte se malo zamisliti!!!
Oni nočejo praznih zavetišč,kako bi pa potem jamrali ,kako jim gre slabo,kar pomeni manj donacij,kar posledično pomeni......Vsak pameten bi dal človeku žival ,če pride ponj,kot izgleda misliji da so vsi tako pokvarjeni kot sami.
Če bi raziskovali ozadje delovanj vseh zavetišč, bi se marsikaj razkrilo. Že leta napihujejo število zapuščenih živali. Prideš tja nobenega interesa iz njihove strani, da bi bili pripravljeni oddati žival v posvojitev. Tam pa vsega 8 muc in par psov. In na dan zapuščenih živali in zavetišč imajo oni zaprto. In če jamrajo, kako so polni, ne vem zakaj še potem uvažajo pse iz Hrvaške, BIH, Srbije...Seveda, ker potem ne bi bilo donacij, takšnih in drugačnih. Koliko se spomnim je prvi začel z zaveiščem g.Muller v Zekovcih, ki je bil z dušo pri teh živali, edini problem je bil, ker je motilo okoliške prebivalce in delal je vse sam, kolikor je zmogel. Takrat mu tudi država ni pomagala, kot zdaj, kjer gredo lepi denarci, za ta zavetišča. Nekaj je že na tem, da je toliko kritik. In 200 kvadratov je premalo?! Kaj pa psi po blokih, katere imajo veliko manjše kvadrature? Očitno jim je vsak izgovor dober,..
Tudi jaz sem pred leti hotela posvojiti kužka,pa so mi navedli pogoje,ki mislim ,da niso primerni za pse med drugim,da je kuža izrecno za hišno bivanje.Živimo na podeželju okrog nas ni nikogar,na samem. Naš prejšnji kuža je bil pudelj,dan je preživel z nami zunaj,le prespal je v hiši,bil je svoboden,nikoli bolan in tako dočakal skoraj19 let.
Spucat to bando iz zavetišča, in pripeljat ljudi, ki imajo radi živali.
Kaj čakaš, živaloljubec? Hitro tja in pomagat. Aja, gnoj rabi vile, da se premakne...
Moj pes pri meni zivi kot car.Sem pa znanca peljal,da posvoji psa za kar mi je se danes zal.Sicer smo ga resili pred evtanazijo samo v razmerah kakrsnih zivi je katastrofa.Pes je n.ovcar vec ali manj skos v stanovanju skrbnik pa pravi kolikor jaz mesecno dam za hrano mojemu da on za celo leto.Groza,hrani ga s Hofer briketi 8eur/15kg.
Sedaj mi je jasno, zakaj imajo tri strani dolgo anketo, dvakrat podpisano - še rezervni skrbnik - na voljo so mi dali eno mačko -apatično in čakati bi morala več tednov na komisijo. Pa še zahteva, da je mačka notri in zamrežena... imam čudovito mačko z bolhe, uživa svobodo zunaj in notri....
Upam, da se vam kmalu povrne vaša ljubezen do živali. Da vas bodo, ko pride vaš čas, pustili lepo pri miru, da zgnijete.
Me zanima, če to žensko tako zelo skrbi tudi za prezeble brezdomce v Mariboru...ali le za pse??
Leta nazaj sem jim nasedla in nikoli več. Po njihovih besedah bi se pes novih ljudi navadil v mescu dni-potrebovali smo 4 mesece,da je prišel do nas,da smo ga lahko pobožali in ,da se začel družiti z nami.Ne bom pa o boleznih,ki jih je odkril veterinar in,ki so reveža pokopale čez 2 leti!
Sem mislila, da ste želeli pomagati psu? Ste ga imeli radi? Vam je bil v veselje ali vam je, na ketni, čuval hišo ?
Nehajte težiti. Če posvojite psa iz zavetišča, pač sprejmete, kar to prinaša. I
Jaz sem dobila mojo psico v roku tedna brez težav iz MB zavetišča in to v malo garsonjero. Sledila sem postopku, vprašalnik izpolnila, poslala fotke, prišla na dva obiska in to je blo to.
Tudi jaz imam slabe izkušnje z njimi,dobit psa pri njih je misija nemogoče,razen če imaš veze.
Starejše novice
