Dolgi in zapleteni postopki posvojitve v mariborskem zavetišču razburjajo ljubitelje psov.
Zavetišče za živali Maribor se v zadnjem času sooča s številnimi očitki glede postopkov posvojitve psov in mačk.
Kljub velikemu interesu potencialnih posvojiteljev naj bi bili postopki dolgotrajni in zapleteni, kar upočasnjuje oddajo živali v nove domove. Nekateri trdijo, da zavetišče ne deluje dovolj učinkovito, medtem ko drugi opozarjajo na pomen temeljitega preverjanja bodočih skrbnikov.
Ena od sogovornic je Lana Bauman, ki sicer poudarja, da se je njena zgodba končala srečno.
»Po naključju sem videla Soro, njeno starost so ocenili na štiri mesece. Takoj sem jih poklicala, zanimalo me je vse v zvezi z njo, a dobila sem le skope informacije. Da bodo zdaj počakali, če se najde lastnik, da gre na sterilizacijo in podobno,« razlaga.
Čakanje in prestavljanje
To je bilo junija lani, v roku meseca dni se ni zgodilo ničesar.
»Potem sem spet preverjala in rekli so mi, da gre na sterilizacijo. Sem jim ponudila, ker vem, da so prvi meseci ključni za vzgojo psa, da jo vzamem in ko bo dovolj stara, recimo leto in pol, ko se popolnoma razvije, jo peljem na sterilizacijo. Podpisala bi izjavo in plačala za to, a so me zavrnili. In sem čakala. Vmes sem si že premislila, a ni mi dalo mira.
Vsak teden sem jih klicala in vsakič dobila odgovor, da gre na sterilizacijo prihodnji teden. Tri mesece je to trajalo. Potem pa so jo le objavili in šla sem jo spoznati. Tretji dan je bila že pri meni,« opisuje.
Posledic je bilo kar nekaj. Ob vedenjskih težavah je psička imela tudi poškodovano koleno.
»Ko sem jo vzela, sem videla, da šepa, a to mi niso povedali. Kasneje sem jo peljala k odličnemu ortopedu in zdaj se že pol leta ukvarjam z rehabilitacijo. Če bi mi jo takoj dali, morda ne bi prišlo do tega. Veste, mladič se mora za zdravo telo veliko gibati, ne pa da cel dan leži v boksu.«
Neprenehne zahteve
Petra (op. p. priimek hranimo v uredništvu) pa po slabi izkušnji v zavetišču se ni odločila za posvojitev.
Lani je na spletni strani našli Broda, velikega kužka, starega eno leto.
»S hčerko sva ga šli pogledat, so nama rekli, da je hiperaktiven. Meni se sicer ni zdel. Dobro, skočil je name, ko me je zagledal, ampak a ni to razumljivo, če je cele dneve v boksu? Pa prej je bil baje na balkonu na verigi pripet,« razlaga.
Dogovorili so se, da jim pošljejo fotografije pasjega boksa in pa zelenice, velike okoli 200 metrov.
»Smo jim poslali posnetek. So me klicali in želeli še sliko boksa, ker se ni dobro videlo. Ker nam je prejšnji pes poginil, je bilo noter orodje in samokolnica. In vprašali so še, ali bo imel dostop do stanovanja in odgovorila sem, da ja,« opisuje.
So šli drugam po psa
Potem so dobili negativen odgovor s strani zavetišča, da so neprimerni.
»Bil je petek, nikogar več nisem dobila. Niti v ponedeljek, v torek pa sem zahtevala vodjo zavetišča. Žal je nisem dobila in potem sem se zelo grdo sporekla z gospo, ki se je javila. Zmotilo jih je še orodje v boksu, pa da je neka žica iz njega visela. To ne bi bil prvi kuža, ki bi ga vzeli iz zavetišča. Imeli smo že enega, ki so ga hoteli evtanazirati, a je pri meni dočakal 17 let.
Rekli so mi tudi, da jim nisem poslala slike iz stanovanja. Imam hči, ki je policajka, pa je ne rabim v stanovanje spustiti. Ne vem, zakaj to potrebujejo. Skratka, potem smo šli drugam in zdaj imamo veselje spet pri hiši,« o svoji izkušnji še govori Petra.
Klicali smo tudi vodjo mariborskega zavetišča Katjo Ferlič Jovan, a ni bila dosegljiva, so pa nam zagotovili, da nas bo poklicala nazaj, vendar do zaključka redakcije nismo prejeli klica.
Je pa Jovan za Radio Maribor vse očitke na to temo zavrnila, med drugim je poudarila, da morajo po njihovem pravilniku vse živali, preden zapustijo zavetišče, biti sterilizirane.
