Veterina Golob je na družbenih omrežjih delila pretresljivo zgodbo želvice iz Maribora, ki jo je na sosednjem dvorišču napadel pes. Zaradi hudih poškodb je potrebovala urgentno veterinarsko pomoč.
V Veterini Golob so razkrili zgodbo želvice iz Maribora, ki je po pobegu z domačega vrta pristala v urgentni veterinarski oskrbi.
Kot so zapisali, je želvica našla pot pod ograjo, prišla na sosedovo stran, tam pa jo je zgrizel pes.
»Prisotna je bila odprta, globoka rana s krvavitvijo, zato je šlo za resen urgentni primer, ki je zahteval takojšnjo veterinarsko obravnavo,« so zapisali.
Poudarili so, da je imela želvica veliko srečo, ker je njena skrbnica pravočasno prepoznala resnost poškodb.
Njihovo trpljenje ni glasno
V ambulanti opozarjajo, da plazilci bolečine pogosto ne pokažejo na način, ki bi ga ljudje hitro prepoznali.
»Ne kličejo na pomoč. Ne pokažejo bolečine na način, ki bi ga človek zlahka prepoznal. Pogosto ostanejo mirne, tihe, navidezno stabilne, medtem ko se v telesu že razvijajo bolečina, šok, vnetje ali okužba.«
Pri želvah poškodba oklepa pomeni veliko več kot zgolj površinsko rano.
»Oklep je živ del telesa. Povezan je s kostnimi strukturami, rebri, hrbtenico, žilami in živci. Želva poškodbo oklepa občuti.«
Po ugrizu psa so veterinarji opravili klinični pregled, razkuževanje, zaščito poškodovanega dela oklepa in stabilizacijo rane.
Želvice potrebujejo veliko več kot le oskrbo rane
V Veterini Golob poudarjajo, da zdravljenje plazilcev zahteva posebno znanje in pogoje.
»Temperatura neposredno vpliva na presnovo, imunski odziv, prebavo in sposobnost celjenja.«
Ob tem opozarjajo tudi, da veliko zdravstvenih težav pri želvah izvira iz neustreznih pogojev bivanja in nepoznavanja njihovih potreb. Želve lahko ob pravilni oskrbi živijo več desetletij, zato po njihovih besedah nikakor niso »kratkotrajna odločitev«, ampak dolgoročna odgovornost.
»Njihova tišina ne pomeni, da ne trpijo. Njihova počasnost ne pomeni, da se stanje ne slabša. Njihova mirnost ne pomeni, da pomoč ni nujna,« so še zapisali v ambulanti.
