Mariborčanka se je skupaj s partnerjem podala v zelo drzen in nenavaden posel. Izdelujeta veganske izdelke, ki jih prodajata v domači mesnici.

Mariborčanka Kaja Babič in njen izbranec Gašper Peresciutti sta nenavaden par. Gašperjeva družina je znana po več kot sto let stari mesnici, Kaja pa je veganka. Prav hrana pa je tista, ki ju je povezala.

Zgodba stara več kot 100 let

Zgodba se je začela z Gašperjevo s prababico, ki je mesarica in gospodarica postala zaradi odsotnosti svojega moža. Bil furman in pogosto zdoma. Tradicija se je prenesla na dedka in kasneje na Gašperjevega očeta, ki pa se je aktivneje v mesarstvo vpeljal v zrelejših letih. 

»Tudi sam nisem prvotno razmišljal v tej smeri, sem študiral management v Kopru in med konci tednov obiskoval tržnice, kjer sem prodajal naše mesnine in sosedove mlečne izdelke. Na kritični točki sem se odločil, da mesnico v Gorenji vasi prevzamem jaz, v nasprotnem primeru bi jo zaprli. Uvedel sem nove izdelke, testiral tudi z veganskim programom in uspešno oživel družinsko tradicijo,« je za Mariborinfo povedal Gašper.

Prvi veganski izdelki že v času študija

Prvi poskusi izdelave veganskih izdelkov segajo že v leto 2010, ko je Gašper v času študija imel sostanovalke, ki so bile veganke. »Zelo sem se moral pretegniti, da sem za njih pripravil topel obrok. Takrat se je porodila prva ideja, da bi pripravil nemesni izdelek, ki bi se lahko pripravil enako enostavno kot mesni,« nam pove Gašper.

Bolezen in Mariborčanka sta bila odločilna

»Blagovna znamka s svojo podobo, imenom in začrtano idejo izdelkov se je začela nekje okoli leta 2015, ko sem prebolel vnetje trebušne slinavke, se pričel intenzivno posvečati kolesarjenju in se tudi poglobil v svoje prehranske navade. Takrat sem se odločil, da izdelam vegansko pleskavico za širšo ponudbo,« še doda.

Gašperjeva pot je imela vzpone in padce, prijavil se je tudi na projekt Štartaj Slovenija, vendar ni prišel do zadnjega kroga. Nato je v njegovo življenje prišla Mariborčanka Kaja, ki mu je dala vso podporo, zagon in ideje. Tako sta skupaj leta 2018 prišla do končnega izdelka veganske pleskavice in veganskega mletega mesa. 

Dokaz, da ljubezen ne pozna meja

Ker sta živela kar precej narazen, sprva niti ni bilo mogoče sklepati, da bo spomladanska romanca prerasla v kaj resnega.

»Da ima korenine v družinski mesariji sem izvedela nekoliko kasneje, ampak takrat je simpatija že bila v polnem zagonu,« nam zaupa Kaja.

Ustanovila sta Vegeat

»Vegeat je blagovna znamka, ki jo vodiva povsem sama. Težko bi bilo v nekaj stavkih opisati, kaj vse poteka v ozadju proizvodnega, pakirnega in razvoznega sistema,« pove Kaja.

Gašper doda, da Vegeat ničesar ne vsiljuje, ampak ponuja alternativo za vegetarijance, vegane in mesojedce.

»Najina pleskavica vsebuje samo naravne sestavine, je brez soje in brez holesterola. Ne vsebuje nobenih umetnih arom, vezivnih sredstev ali konzervansov. Ima manj kot dva procenta maščob in je zdrav obrok,« še poudari.

To ni imitacija mesa

Pravita, da se ne trudita imitirati mesa, ampak se trudita posnemati enostavno pripravo. »To niso ožigosane serije s tekočega traka, ampak najina strast in želja po spremembi,« dodaja Gašper. Ponujata pleskavice, vegansko mleto meso, agar in pakirane oreščke ter suho sadje.

»Ravno v teh dneh sva predstavila nov izdelek, in sicer veganski burek. Pred predstavitvijo sva imela pripravljenih vsaj 15 različic, ki sva jih dajala poskušati, prilagodila recepte in ko sva zadovoljila vse najine najbolj kritične podvržence, sva zapečatila recept in šla v prodajo, « pravi Gašper. 

Kdo nosi »hlače«?

Kaja nam je zaupala, da glavne poslovne odločitve z veseljem prepusti Gašperju, saj ima on več izkušenj in znanja s tega področja, ona pa se od njega še vedno uči. Vsekakor pa je Kaja tista, ki odloča o finesah in vizualnih podobah. 

»V zasebnem življenju pa seveda dominiram jaz. Pogosto mi na tem koncu povedo, da moški, ki ima doma Štajerko, ne rabi psa – in res težko kdo zraven mene pride do besede,« se pošali Kaja.

Vpeljava veganskih izdelkov v mesnico?

Po njunih besedah vpeljava veganskih izdelkov v Gašperjevo mesnico v Gorenji vasi ni predstavljala težav. Razveselila je predvsem mesojedce, ki so lahko poskusili kaj novega in pa tiste, ki so nabavljali meso, doma pa imajo vegetarijanca. Izdelke odneseta tudi na tržnico, kjer se prav tako uspešno prodajajo.

»Za prodajo v mesnici sva morala bolj ali manj prepričati Gašperjevega očeta, on meni na koncu ni mogel reči ne,« pravi Kaja. 

Kaja še pove, da je pričakovala negativne komentarje, vendar so pravzaprav vsi odlično sprejeli to kombinacijo. 

»Marsikdo se nasmehne ob tej misli, kaj bo mesar prodajal veganske izdelke, ampak ravno to predznanje mi je omogočilo, da sem zgradil dobro osnovno bazo za veganske pleskavice,« doda Gašper. 

Pri prodaji Vegeat izdelkov Gašper mesnice ne obeša na velik zvon. »Ničesar pa ne skrivam,« še poudari. 

Restavracije ponujajo veganske menije, pa pripravljajo tudi meso, pekarne pečejo veganske izdelke, zraven pa pica štručke, podjetja, ki proizvajajo sojine ali riževe napitke, proizvajajo tudi mlečne izdelke, zato se jima iz tega vidika ne zdi niti sporna prodaja veganskih izdelkov v mesnici. 

Kaj o njuni potezi pravijo vegani?

»Zaenkrat se še nisem potrebovala zagovarjati pred nikomur, je pa en partner odpovedal sodelovanje z nama, ko je izvedel za mesnico,« pove Kaja. 

Pravi, da delata pošteno in s pravimi cilji. Narediti vse, kar je v njuni moči, da se zmanjša poraba mesa v povprečnem gospodinjstvu. Vegani svoje že prispevajo, onadva pa želita njim in tudi drugim omogočiti, da pridejo do kvalitetnega in okusnega obroka brez uživanja kakršnih koli živalskih sestavin.

Poudarja, da nikomur nikoli ni in tudi ne želi vsiljevati svojih prepričanj, jim pa želi pokazati, da obstajajo tudi izdelki, ki pripomorejo k ohranjanju narave in niso pripravljeni na račun življenja živali. »Zato me tudi ne moti, da Gašper še vedno je meso. Tudi moja mami ga je, moj dedek, moji prijatelji, pa zato ne gledam nič drugače na njih. Sem pa vesela vsakič, ko zaradi mojega obiska iz kuhinje diši samo po rastlinskih sestavinah,« razloži Kaja.

Kako pa so Mariborčani odprti do takšnih idej?

»Vsekakor bolj kot v Gorenji vasi in vsekakor manj kot v Ljubljani,« pove Kaja. To je opazila že kot študentka, ko je jedla na študentske bone. Pravi, da je zanimanje za veganstvo v izrednem porastu in v Mariboru je tudi največ prostora za tak razvoj, ker zaenkrat še ni dovolj ponudnikov.

Del te odgovornosti je zagotovo tudi na veganih, da poskusijo podpirati veganska podjetja in veganske ponudnike hrane. Še nikoli pa se jima ni zgodilo, da bi imela kakšno naročilo odpovedano, ker ne bi mogla dostave zagotoviti naslednji dan ali naslednji teden, tako da se v Maribor vračata mesečno in takrat realizirata aktualna naročila.

Načrti za prihodnost?

»Najprej, da bi se burek odlično izkazal tudi na terenu, nato pa izdelava jogurta, skute in sira,« pravita. Poudarila sta še to, da jima je zelo žal, ko vidita ogromno veganske hrane na trgovinskih policah, ki so znižane zaradi skorajšnjega poteka roka uporabe.

»Razumeva, da to pomeni izgubo ne le za trgovca, ampak tudi za proizvajalca in temu se želiva izogniti. Zato pa raje izdelujeva sama, umirjeno, z organsko rastjo in morda bodo nekoč kapacitete in naročila omogočila preboj na police večjih trgovin,« zaključujeta.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice