Z začetkom šolskega leta bo Mestna občina Maribor skupaj z Marpromom uvedla številne spremembe v mestnem prometu: novi vozni redi, več avtobusov, nova postajališča in preimenovanja.
Še ena sprememba, še ena »prenova« – mar bomo letos res ujeli optimalno rešitev za vse uporabnike mestnega prometa? Ob vsaki novi spremembi slišimo obljube o večji učinkovitosti, toda praksa pogosto pokaže, da so prilagoditve za nekatere prednosti, za druge pa dodatno usklajevanje urnikov in poti.
S 1. septembrom 2025 bo v Mariboru začel veljati novi vozni red mestnega potniškega prometa, ki bo prilagojen šolskemu letu.
To pomeni pogostejše odhode avtobusov, vrnitev integriranih linij in številne izboljšave, ki jih skupaj uvajata Mestna občina Maribor in Marprom.
Ključne spremembe po linijah
G3 Mestna krožna linija
- Linija bo skrajšana in bo iz zahodne smeri pri Mercatorju Tabor peljala po Cesti proletarskih brigad na Ljubljansko ulico, do novega končnega/začetnega postajališča Tabor – Jadranska,
- iz Tezna bo zavila levo v križišču Ceste proletarskih brigad in imela enako končno postajo. Nadaljevala bo po Ulici Eve Lovše nazaj na Ljubljansko,
- izravnave bodo potekale na Univerzitetnem kampusu, Železniški postaji in Tabor – Jadranska, kar naj bi omogočilo boljše prestopanje in večjo pretočnost,
- podaljšanje na Pobrežju – tri nova postajališča na Istrski, boljša povezava s pokopališčem in območji, kjer je bila povezava doslej slaba,
- na postajališču Tabor – Jadranska ne bo več čakanja več kot pet minut, tudi v izvenkoničnem času in vikendih bo potnik lahko preprosto prestopil na naslednji odhod.
G4 Studenci
- Linija bo v izvenkoničnem času podaljšana do Peker in v rondoju v Limbušu obrne,
- to pomeni novo povezavo s Pekrami in Limbušem.
G5 Rotovž
- Linija bo tudi med šolskim letom podaljšana do Kamnice, kar pomeni boljšo povezavo prebivalcev Kamnice z mestnim središčem in Univerzitetni klinični center Maribor.
P9 Zrkovci
- Dodani bodo vožnji do Dogoš v jutranji in popoldanski konici, kar naj izboljša dostopnost za prihod in odhod v mesto.
P10 Malečnik
- Postanki na Avtobusni postaji oziroma postajališču Prlek bodo krajši, potniki bodo tako hitreje prišli iz Malečnika v središče Maribora oziroma do kliničnega centra.
P12 Dobrava
- V izvenkoničnem času bodo avtobusi vozili vsakih 40 minut – bolj pogosta povezava z različnimi deli mesta in pokopališči.
P16 Brezje
- Vsi odhodi bodo podaljšani do novega končnega postajališča Dupleška – Kanal, zanka pri Brezju bo ukinjena,
- občasno bodo vožnje iz Dupleške – Kanal nadaljevale proti Zgornjemu Dupleku.
P18 Pekre
- Odhodi bodo prilagojeni tako, da bo avtobus iz Peker v mesto pripeljal na polno uro.
P19 Dom pod Gorco
- Podaljšanje linije do Peker – iz mesta bo avtobus z Limbuške – Lesarska peljal po Cesti Graške gore v Pekre, kjer bo nova postaja Pekre (pri Frasu), nato mimo Supernove opravil izravnavo in v povratni smeri obrnil v krožišču ter peljal v mesto čez Limbuško. S tem se Pekre neposredno povezujejo z mestnim jedrom čez Koroški most.
Nova postajališča in preimenovanja
Do začetka septembra bodo označena vsa nova postajališča: Tabor – Jadranska, Istrska, Novo Pobrežje, Pekre.
Preimenovana bodo tudi obstoječa:
- Limbuška – Lesarska šola (prej Limbuška obvoznica),
- Hrastov drevored (prej Hrastje 20a),
- Hrastje – obračališče (prej Cotičeva – križišče),
- Ptujska – Karantanska (prej Karantanska),
- Tržaška – Lidl (prej ELKO),
- Prihaja še novost na liniji G1 Tezno.
V kratkem bo zgrajeno novo postajališče Pariške komune – Hofer, ki bo vključeno takoj po izgradnji.
Novi vozni redi – kmalu na spletu
Vozni redi so trenutno še v pripravi, objavljeni pa bodo predvidoma v začetku prihodnjega tedna na uradni spletni strani. Ob začetku veljave bodo zamenjani tudi v aplikacijah in na vseh postajališčih.
Na papirju spremembe obetajo večjo učinkovitost, boljše povezave in krajše čakanje. A vsaka prilagoditev prinaša tudi izzive, najkrajši izravnalni postanki, optimizacija krožnih linij in novi poteki bodo šele v praksi pokazali, ali bodo zadovoljni vsi uporabniki, predvsem tisti, ki so doslej ostajali »pozabljeni«.
Za končni uspeh pa bo verjetno ključna prilagodljivost vseh deležnikov, tako organizatorjev kot uporabnikov.
