Andrej Lažeta, katoliški župnik v župniji Gospodovega vnebohoda v Bogojini in župniji sv. Martina v Martjancih, je v znak nasprotovanja raztrosu pepela, zapustil pokopališče.
Duhovnik Andrej Lažeta februarja ni dokončal pogrebnega obreda, ker je nasprotoval raztrosu pepela pokojnega domačina iz Moravskih Toplic, Avgusta K., ki je umrl v 77. letu življenja.
Poznavalec razmer meni, da s takimi ekstremnimi prijemi nekateri duhovniki bolj škodujejo, kot koristijo cerkvi in vernikom.
PREBERITE ŠE:
Glasno kričanje
Nekaj minut pred začetkom poslovilnega obreda je do žalujočih v mrliški vežici pristopil eden od pogrebcev pogrebne službe z besedami, da bi duhovnik rad govoril s svojci umrlega. Do Lažete so odšli pokojnikova žena, pokojnikov sin s partnerko in partner naše sogovornice.
Zaslišalo se je glasno kričanje, iz katerega sta vejala jeza in agresija. Kričanje se je slišalo v mrliško vežico, ljudje zunaj pa so obmolknili.
PREBERITE ŠE:
Župnik kričal s sovražnim tonom
Župnik je s sovražnim tonom kričal, da takega pogreba ne bo izvedel. S solzami v očeh govori pokojnikova hčerka Martina.
»Da je raztros pepela kristjana greh,« je domnevno zakričal duhovnik in domnevno celo žugal s prstom proti žalujočim svojcem, ki so se Lažeti opravičili, saj niso vedeli, da ne želi opravljati pogrebov z raztrosom pepela.
Župnik kljub dogovoru ni prebral žalnega govora. Ko so svojci in pogrebci z žaro prišli iz mrliške vežice, pa je sicer začel pogrebni obred. Zmolil je očenaš in zdravomarijo, nato se je po petih minutah enostavno obrnil in odšel.
»Umrli Avgust K., ki je bil katoliške veroizpovedi z opravljenimi vsemi zakramenti, si je sam zaželel pogreba z raztrosom pepela.«
Pokojnikova hčerka pravi, da župnik pred pogrebom niti z eno besedo ni omenil, da tovrstnih pogrebnih obredov pred raztrosom pepela ne opravlja, čeprav ga ostali duhovniki iz okolice opravljajo.
Dodaja, da če bi vedela, da bo zaradi raztrosa pepela pri duhovniku nastal zaplet niti ne bi šla k Lažeti.
Želijo pojasnilo
Martina se je za pojasnilo obrnila tudi na Škofijo Murska Sobota, nato pa še na vodstvo Slovenske škofovske konference (SŠK), a odgovora še ni prejela. Zanima jo namreč, zakaj duhovnik Andrej Lažeta ni opravil pogreba, kakor velevajo pastoralne smernice Slovenske škofovske konference.
Po teh smernicah mora duhovnik pred samim raztrosom pepela ob žari pred mrliško vežico zaključiti pogrebni obred ali sveto mašo, ne sme pa sicer sodelovati pri sprevodu in raztrosu pepela na mestu za raztros na pokopališču.
»Ko se bom spominjala pogreba svojega očeta, ta ne bo povezan z žalostjo zaradi njegove smrti, ampak s šokom, z žalostjo in razočaranjem nad tem zadnjim obredom. No, v resnici to ni bil obred. Bilo je skrunjenje časti mojega očeta. Hudo mi je in še sedaj ne morem dojeti, da se je to res zgodilo. Vse bolj se mi zdi, da še vedno sanjam.«
Po njenih besedah župnik ni korektno opravil svoje naloge oziroma jo je opravil površno, saj se sploh ni pozanimal, za kakšno vrsto pogreba gre.
»Vsak si zasluži dostojen pokop ne glede na svojo zadnjo željo v zvezi s pokopom.«
Kaj pravi Slovenska škofovska konferenca?
Obred bi moral zaključiti pred raztrosom.
O pogrebih z raztrosom pepela, so pred leti razpravljali tudi slovenski škofje, in sicer so na 115. redni seji SŠK, glede raztrosa pepela pokojnih na pokopališčih določili, da »voditelj pogreba v mrliški vežici, cerkvi oziroma na drugem primernem mestu ob žari pokojnika pred samim raztrosom opravi ustrezen del pogrebnega obreda, lahko tudi pogrebno sveto mašo, in ga tam zaključi.
Voditelj pogreba ne sme prisostvovati pri prenosu pepela pokojnika na mesto raztrosa – sprevodu – in pri dejanju raztrosa«.
Ob tem so takrat slovenski škofi še povabili duhovnike, katehiste in katehistinje ter ostale pastoralne delavce, naj vernike poučijo o pomenu, ki ga ima pokop telesa umrlih v krščanstvu, ter spregovorijo o spoštovanju do teles umrlih in molitvi za pokojne.
