Po 171 letih bo železniška proga Maribor–Šentilj le deležna nadgradenj in izboljšav.

Skoraj 16-kilometrska železniška proga Maribor–Šentilj je bila zgrajena že leta 1846 v okviru gradnje Južne železnice med Dunajem in Trstom. Gre za pomembno in pogosto rabljeno povezavo, ki dopušča največjo hitrost potniških vlakov 80 km/h, njena elektrifikacija pa je bila izvedena že leta 1975. Zato je proga potrebna popolne obnove, saj zaradi neustreznosti glede tehničnih parametrov in zmogljivosti ne zadošča več zahtevam sodobnih prevoznih potreb, odgovarjajo na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo, kjer že pripravljajo javno naročilo.

Celotna investicija nadgradnje postaje Maribor je ocenjena na 27 milijonov evrov, kar v največji meri obsega nadgradnjo oziroma zamenjavo tirov in tirnih naprav, velik del investicije pa tudi sanacije objektov, električnih inštalacij in nadgradnja signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav.

Prenove, ki bo potekala v letih 2018 in 2019, bo deležen glavni mariborski železniški kolodvor, tovorni promet pa se bo zaradi zmanjšanja hrupa in obremenitve preselil na postajo Tezno. Kasneje se načrtuje tudi gradnja drugega tira, kar bo v skupni vrednosti znašalo 242 milijonov evrov.

Mariborska postaja dobiva dodatni peron

Za Postajo Maribor je predvidena nadgradnja nekaterih obstoječih tirov, obogatena pa bo tudi za dodatni peron; tako bodo po novem trije. Obstoječi podhod in avlo pred njim bodo sanirali in ojačali s karbonskimi lamelami, porušili pa bodo tudi stopnišče podhoda in stopnišči na otočnem peronu, ter postavili dvigala in dva para tekočih stopnic na obstoječa perona.

Z dvigali oziroma izgradnjo nove klančine preko obstoječih stopnic pod postajnim poslopjem bodo dostop omogočili tudi funkcionalno oviranim osebam in povezavo parkirišča s podhodom.

Potniki bodo lahko tako dostopali z obeh strani podhoda oziroma postaje, ob tem pa bodo preurejene tudi signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave. Zaradi zvišanja perona predvidevajo tudi nove stopnice na otočni peron v smeri Maribora in podaljšan podhod v vzhodni smeri.  

Tovorni promet se seli na postajo Maribor Tezno

Nadgradnjo bo dosegla tudi postaja Maribor Tezno, kjer pa so predvideni posegi v tire, tirne naprave in vozno mrežo. Ocenjena vrednost nadgradnje postaje Tezno, ki je že vključena v vrednost celotne investicije, bo znašala okoli 5 milijonov evrov.

Tako bodo nadgradili tire, s čimer bodo zagotovili večjo nosilnost in hitrost. Ob tem predvidevajo kompletno zamenjavo zgornjega in spodnjega ustroja, en izmed ciljev pa je preseliti storitve tovornega prometa na omenjeno postajo, medtem ko se bo na postaji Maribor izvajal zgolj potniški promet.

Zaradi drugega tira zgrajena nov predor Pekel in viadukt Pesnica

Zaradi izgradnje drugega tira med Mariborom in Šentiljem pa bodo do leta 2021 zgradili tudi nov predor Pekel in viadukt Pesnica, ter nadgradili železniške postaje Šentilj, Pesnica in Cirknica.

Ob omenjenih spremembah na postaji Maribor in Tezno, pa bo rekonstrukcije deležen tudi obstoječi predor Šentilj. Ukinili bodo nivojski prehod Pesnica in ga nadomestili z izgradnjo nove povezovalne ceste, ter Ranca 1, 2 in 3, ki bodo rešeni z izgradnjo nadvoz, prehod Ranca 4 pa bo zavarovan z zapornicami. Ukinili bodo tudi prehod Šentilj 1 (zgrajena bo povezovalna cesta, ki bo vodila do Šentilja 2), nadvoz Cirknica pa bo nadomestil prehoda Štrihovec 1 in 2, medtem ko bodo Štrihovec 4 zavarovali z zapornicami.

Z izvedbo nadgradnje proge se bo tako povečala nosilnost glede na osno obremenitev na 22,5 tone na os, kar pa bo skrajšalo čas potovanja, saj se bo hitrost povečala do 120 km/h, ob tem pa tudi prepustna zmogljivost iz 63 vlakov na dan na 84 vlakov dnevno in prevozna zmogljivost iz 7,1 milijona ton na leto na 9,89 milijona ton letno.

Z modernizacijo in obnovo proge naj bi se v skladu z evropskimi standardi zmanjšali vplivi na okolje in povečala stopnja varnosti prometa, dodaja Direkcija RS za infrastrukturo, ki kot investitor projekta in ocenjuje vrednost na 242 milijonov evrov, predvideno pa je tudi sofinanciranje z evropskimi sredstvi v okviru kohezijskega sklada v višini približno 100 milijonov evrov.

Izvedba del na obstoječi trasi se bo predvidoma pričela v začetku 2018 in zaključila do konca 2019, izvedba del za novo traso na odseku Počehova – Pesnica – predor Pekel, nadvoz Pesnica pa bo zaključen do konca leta 2021.

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Nepotrebno ... (nepreverjen)

pomeni nove stroške, več dolgov, ....

Nataša Žižek Š… (nepreverjen)

Z lahkoto se jemlje davkoplačevalcem za dobiček v d.o.o.. Kje pa so protihrupne ograje? Kje pa so drevesa? Nikjer jih ni videti. Kako bomo pa živeli ljudje ob tako velikem hrupu, ki ga že sedaj pvzročajo tovorni vlaki, ki vozijo v Avstrijo in nazaj. Železnica je podrla protihrupni objekt ob parkrišču na Partizanski cesti, da imajo parkirišča za svoje zaposlene
Stanovalci ob železnici že lep čas pisarimo direktorju Slovenskih železnic, ga opozarjamo, prosimo, m oledujemo za protihrupno zaščito, vendar nismo dobili nobenega odgovora. Celo blokirali so nas, da mu več ne moremo poslati elektronske pošte, čeprav so Železnice v 100 odstotni lasti države, kar pomeni dvakloplačevalcev. Stanovalci ob železn iški progi ne bomo državli križem rok, bomo fizično ukrepali, ker nas drugače nočejo videti, upoštevati. Sicer pa kako bi videli nas, če pa ne vidijo niti tatov med svojimi zaposlenimi, ki jim stojijo ob rami.

Starejše novice