Državni sekretar Matevž Frangež v pogovoru Evropa z Matjažem Nemcem odkrito o razvojnem razkoraku med Evropsko unijo, ZDA in Kitajsko, evropskih napakah po finančni krizi, draginji energentov in o tem, zakaj se slovenski razvojni model izteka.
Evropska unija vse težje dohaja ZDA in Kitajsko, Slovenija pa se ob tem sooča še z lastnimi strukturnimi omejitvami, ki jih ni več mogoče prikrivati z nizkimi stroški in starimi recepti.
Na to je v pogovoru Evropa z Matjažem Nemcem opozoril državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež.
Razvojni razkorak, ki se je v zadnjih desetletjih poglobil
Frangež je izpostavil, da je bila Evropa še pred dobrimi petnajstimi leti v povsem drugačnem položaju.
»Poglejva leto 2008. Evropsko in ameriško gospodarstvo je bilo praktično izenačeno. V zadnjih 30 letih je ameriška produktivnost zrasla za 33 odstotkov, naša le za pet odstotkov. Kitajska v vmesnem času naredi izjemen, torej preskok, s 700-odstotnim povečanjem svoje produktivnosti,« je povedal Frangež v pogovoru z evropskim poslancem Matjažem Nemcem.
Po njegovih besedah številke jasno kažejo, da Evropa dolgoročno ni znala odgovoriti na globalne spremembe in tehnološke preboje, ki so jih ZDA in Kitajska izkoristile bistveno hitreje.
Kritična napaka po finančni krizi
Vzrok za današnje stanje Frangež vidi predvsem v napačnem odzivu Evrope po finančni in gospodarski krizi leta 2008.
»Mi smo napačno odgovorili na globalno finančno in gospodarsko krizo leta 2008. Evropa je takrat zapovedovala finančno strogost, zmanjšala investicije, kar je čutilo ne le gospodarstvo, pač pa tudi javni sektor, vse javne storitve,« je dejal.
Ob tem je opozoril, da je Evropa s takšnim pristopom zavestno oslabila svoj razvojni potencial. »Takrat je Evropa naredila kritično napako, pristala na to, da bo izgubljala svoj tehnološki primat in to je treba danes popraviti,« je poudaril Frangež.
Kot je dodal, tudi zato priporočilo ekonomista in nekdanjega predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija o dodatnih vlaganjih ni pretiravanje.
»Draghi priporoča 800 milijard evrov letnih dodatnih vlaganj. Če prevedeva to na slovenski GDP, pomeni tri milijarde evrov dodatnih vlaganj,« je povedal državni sekretar.
Energija kot ena največjih evropskih slabosti
Razvojni zaostanek se po Frangeževih besedah zelo konkretno kaže na področju energije.
»Plačujemo 135 odstotkov več za elektriko kot nam največji konkurenčni trg, to je ZDA. Po drugi strani kupujemo za 350 odstotkov dražji plin oziroma imamo slabšo dostopnost do plina kot to isto gospodarstvo,« je še opozoril Frangež.
Po njegovem mnenju Evropa kljub skupnemu trgu nima enotnega energetskega sistema.
»Mi nimamo skupnega evropskega trga na področju energije. Španci plačujejo precej nižjo energijo, Francozi plačujejo precej nižjo energijo, Nemci plačujejo precej nižjo energijo, zaradi tega, ker so proces izrazitih vlaganj v obnovljive vire začeli bistveno prej kot mi,« je izpostavil državni sekretar.
Slovenski razvojni model se izteka
V takšnih razmerah se po Frangeževih besedah razgalja tudi omejenost slovenskega razvojnega modela.
»Dejstvo pa je, da se slovenski razvojni model, kakršen je veljal zadnjih petdeset let, počasi izteka. Pričakovati, da bomo delali po nemški kakovosti za slovensko ceno, preprosto ne bo več mogoče, ker tega cenovnega razkoraka v veliki meri več ni,« je opozoril.
Slovenija je po njegovih besedah izrazito izvozno gospodarstvo, močno vpeto v evropske dobavne verige, a bo morala za ohranitev konkurenčnosti poiskati nove vire dodane vrednosti in se usmeriti v znanje, inovacije in tehnološki razvoj.
Šport in vprašanje, kdo ga v resnici financira
V pogovoru Evropa z Matjažem Nemcem se je Frangež dotaknil tudi športa, kjer država v zadnjih letih povečuje vlaganja.
»Dejstvo je, da imamo podvojena vlaganja v šport, pa ne samo to, v teh dneh odpiramo 308 različnih objektov športne infrastrukture po državi, bodisi obnovljene, bodisi na novo izgrajene,« je povedal Frangež.
Ob tem pa je poudaril pogosto spregledano dejstvo.
»Vendarle pa ne smemo pozabiti, da so največji sponzor slovenskega športa matere in očetje, vsi tisti, ki investirajo svoj denar in predvsem veliko časa in veliko družinske logistike za to, da otrokom in mladini dajejo možnosti za trening in da zrastejo v zvezde, ki jih imamo v izobilju,« je še v pogovoru Evropa z Matjažem Nemcem poudaril državni sekretar Matjaž Frangež.
