Svet starejših je pripravil posodobljen akcijski načrt za izboljšanje položaja starejših v Mestni občini Maribor.
Mestna občina Maribor s posodobljenim akcijskim načrtom za izboljšanje položaja starejših nadaljuje z razvojem starosti prijaznega mesta.
Dokument, ki ga bodo na prihajajoči seji obravnavali mestni svetniki, odgovarja na vse izrazitejše demografske spremembe in naraščajoč delež starejšega prebivalstva v mestu.
»Glede na posledice demografskih sprememb, ki bodo v prihodnosti še bolj spremenile razmerja v strukturi prebivalstva na lokalni, regionalni in globalni ravni, je potrebna čim bolj celovita obravnava in konkretno ukrepanje na vseh nivojih družbenega dogajanja,« poudarjajo pripravljavci načrta.
Prav s tem namenom je bil leta 2020 ustanovljen Svet za starejše, posvetovalno telo župana, ki spremlja razmere, opozarja na odprta vprašanja ter sooblikuje občinske politike in aktivnosti na področju življenja starejših.
Nadaljevanje uspešnih ukrepov in nadgradnja z novimi vsebinami
»Ko je bil leta 2020 ustanovljen Svet za starejše, smo pripravili akcijski načrt, ki se v tem letu končuje. Svet starejših, ki vstopa v nov mandat, je zato pripravil njegovo posodobitev do leta 2030,« pojasnjuje Lilijana Zorko z urada za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno, socialno varnost in raziskovalno dejavnost.
Ob tem dodaja, da se naloge, ki so se do leta 2025 izkazale kot uspešne, nadaljujejo in postajajo stalne, nekatere pa so se zaradi razvoja tehnologije tudi nadgradile.
»Ključen podatek je, da v Mariboru živi 27.336 starejših od 65 let. Mesto mora računati na te prebivalce, hkrati pa ti v mesto vračajo, če se v njem počutijo vključene,« poudarja.
Osem področij po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije
Akcijski načrt je pripravljen v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije za starosti prijazna mesta in zajema osem ključnih področij: urejene zunanje površine in objekte, prevoz, bivanje, družabno življenje, spoštovanje in vključevanje v družbo, družbeno angažiranje in zaposlitev, komunikacijo in obveščanje ter storitve skupnosti in zdravstvene službe.
»Načrt je bil pripravljen tudi v povezavi s strategijami mestnih četrti in krajevnih skupnosti, ki se morajo med seboj povezovati in prekrivati.
Vključevanje starejših in invalidov pomeni, da je mesto prijazno za vse,« še dodaja Zorko.
Da bi mesto postalo prijaznejše za vse, dokument predvideva vrsto praktičnih ukrepov na področju infrastrukture. Občina načrtuje sistematično vzdrževanje in čiščenje pešpoti, boljšo osvetlitev javnih površin ter zagotavljanje večjega števila klopi.
Med ključnimi stanovanjskimi ukrepi izstopa prizadevanje za sofinanciranje vgradnje dvigal v starejših večstanovanjskih stavbah, kar bi mnogim omogočilo daljše bivanje v lastnem domu.
Na področju mobilnosti ostajajo prioriteta brezplačni prevozi. Načrt vključuje izboljšanje prometne varnosti, boljšo dostopnost avtobusnih postajališč in širitev storitev brezplačnih prevozov na klic, kot je projekt Prostofer, ki so nujni za dostop do zdravstvenih in drugih osnovnih storitev.
Poudarek na vključevanju in premagovanju osamljenosti
Poseben poudarek posodobljenega načrta je na področju spoštovanja in vključevanja starejših v družbo. Prav tu so starejši sami predlagali največ sprememb glede na prejšnji akcijski načrt.
»Ni vse v tem, kaj ti manjka materialnega, ampak res ta osamljenost in vključenost v družbo.
To starejši prepoznavajo kot res pomembno vprašanje in to želijo naslavljati in reševati,« je izpostavila Zorko.
Kot primer dobre prakse navaja akcijo Pokloni čas, polepšaj dan, ki jo občina zdaj širi. Gre za literarne nastope starejših avtorjev, ki obiskujejo domove za starejše in berejo svoja dela, s čimer se krepi medsebojna povezanost.
Prav tako ostaja aktivna točka za starejše na Slovenski 40, kjer mestni uradniki pomagajo pri vsakdanjih zagatah.
»Točka je zelo obiskana. Ljudje prihajajo z zelo raznoraznimi vprašanji. Od tega, kje najdem spletno stran za zmenke, do tega, kako vrniti izdelek, ki sem ga kupil in mi ni všeč.«
