Preverjamo: Se lahko v Mariboru zgodi turški scenarij? Tako potresno ogroženo je naše mesto

Potres razumemo kot naravno nesrečo, ki je opredeljena s seizmičnim valovanjem tal. Nastane ob nenadni sprostitvi nakopičenih tektonskih napetosti v zemeljski skorji ali zgornjem delu zemeljskega plašča.

Kljub temu da potrese povzročajo številni procesi, med drugim premiki magme, udori ali človeške aktivnosti, pa lahko na ozemlju Slovenije pričakujemo od naštetih le tektonske potrese. 

Kljub velikim količinam podatkov, ki jih zbirajo in obdelujejo seizmologi, pa ostaja uspešno napovedovanje potresov še vedno zelo redko. Uspešna napoved mora zajemati čas, lokacijo in jakost potresa. Vsekakor laže napovemo možne lokacije in moč potresa kot točen čas nastopa.

Zaradi številnih potresov, ki majejo tla v državi in zaradi februarskega uničujočega potresa, ki je prizadel Turčijo in Sirijo, v katerem je umrlo več kot 50 tisoč ljudi, smo preverili, ali je Maribor pripravljen na močnejši potres in kako potresno ogroženo je naše mesto.

Vsa Slovenija je na potresno nevarnem območju

V Sloveniji in v večini drugih držav se opiramo predvsem na ocenjevanje potresne nevarnosti, ki je podlaga za potresno varno gradnjo stavb. Potresna nevarnost se oceni s pomočjo podatkov o potresih iz preteklosti. 

Na osnovi tega se pripravijo karte potresne nevarnosti, iz katerih je razvidno, da je vsa Slovenija na potresno nevarnem območju, vendar so nekateri deli vseeno bolj potresno nevarni kot drugi.

Vendar te karte nam povedo le, kako močne potrese lahko na nekem območju pričakujemo, ne pa tudi tega, kdaj bo do potresa prišlo.

Zadnji večji potres smo zabeležili leta 2004

Ozemlje Slovenije je potresno precej aktivno, zato na naših tleh vedno znova lahko pričakujemo močnejše potrese. Slovensko ozemlje vsako leto strese več sto šibkih potresov, od katerih jih prebivalci čutijo več deset.

V preteklosti je bilo na slovenskih tleh preko 3000 potresov, od tega več kot 60 rušilnih. 

Med večjimi potresi so bili potresi leta 1511 v Idriji, leta 1895 v Ljubljani, leta 1976 v Furlaniji ter leta 1998 in 2004 v Zgornjem Posočju. 

Obseg potresa je v največji meri odvisen od intenzitete oziroma stopnje potresnih učinkov. Danes se v Sloveniji najpogosteje uporablja EMS oziroma evropska potresna lestvica, ki se razteza od stopnje ena, ko gre za nezaznaven potres, vse do dvanajst, ki predstavlja katastrofalen potres.

Kako je na večji potres pripravljen Maribor?

Po podatkih poročila Ocena ogroženosti in poškodljivosti Mestne občine Maribor je občina Maribor zapleteno terensko področje, kjer različna območja in predeli niso na enaki stopnji ogroženosti.

Tako predeli Pohorja in Kozjaka predstavljajo najstabilnejše seizmično področje, kjer je možno pričakovati potres do šeste stopnje, medtem ko lahko urbana naselja zajamejo sunki do sedme stopnje, predele Slovenskih goric in Dravskega polja pa tudi potresi osme stopnje.

Če bi se na področju Slovenskih goric ali Dravskega polja, kjer prevladuje individualna gradnja z nizko gostoto objektov, grajenih na klasičen način iz opeke, pojavil potres devete stopnje oziroma rušilni potres, bi bile posledice majhno število žrtev, vendar hudo razdejanje.

Veliko večje posledice bi pa imel že potres sedme stopnje v urbanem delu Maribora. Tako strokovnjaki ocenjujejo, da lahko ob potresu sedme stopnje pričakujemo neznatno število mrtvih in večje število poškodovanih in okvare na električnem omrežju oziroma razpad omrežja.

Lažje poškodovanih bi bilo okoli 40 odstotkov objektov, zgrajenih do leta 1960, srednje nekje do 35 odstotkov objektov zgrajenih po letu 1960, porušitve objektov pa ni za pričakovati.

Vendar področje urbanega dela Mestne občine Maribor leži na območju, kjer je pričakovati potres maksimalno do moči šeste stopnje, kar pomeni, da gre za srednjo stopnjo ogroženosti, zaradi česar v Mariboru ni pričakovati rušilnih potresnih sunkov.

Pripravljenost Podravske regije

Celotno območje Podravske regije oziroma vseh 19 občin se uvršča v območje sedme intenzitetne stopnje, kar pomeni, da spada v razred velike stopnje ogroženosti.

Do danes se je na tem območju pojavil samo en potres, ki je presegel intenziteto šeste stopnje. To je bilo 22. marca leta 1839 na območju Ormoža, kjer se je pojavil potres z magnitudo 4,3.

V Podravski regiji ni celovitih podatkov o potresni ranljivosti in ogroženosti industrijskih in infrastrukturnih objektov. Zraven tega glede na razpoložljive podatke ne obstaja niti enovit in celovit pregled stanja potresne odpornosti osnovnih šol, visokošolskih ustanov in vzgojno-varstvenih objektov tega območja.

Poročila tudi ne navajajo, koliko stanovanjskih objektov bi bilo prizadetih v močnem potresu, navajajo le podatke Statističnega urada Republike Slovenije, ki prikazujejo ocene števila ljudi, ki živijo v stanovanjskih objektih glede na obdobje veljave predpisov o potresnovarni gradnji. 

Glede na razvoj potresno odporne gradnje je namreč smiselno stavbe in objekte deliti v pet skupin: 

• stavbe, zgrajene pred letom 1948,
• stavbe, zgrajene med letoma 1948 in 1963,
• stavbe, zgrajene med letoma 1964 in 1981,
• stavbe, zgrajene med letoma 1982 in 2007,
• stavbe, zgrajene po letu 2008.

Zelo pomembno je leto gradnje objektov

Prvi predpis iz leta 1948 je potresne obremenitve močno podcenjeval, objekti tega obdobja so bili praviloma grajeni le za prenos vertikalne obtežbe.

Prvi resnejši standardi potresno odporne gradnje se se pojavili šele v šestdesetih letih in so bili pomemben dejavnik oziroma premik naprej na področju varne gradnje.

Tako Statistični urad Republike Slovenije predvideva, da v stanovanjskih objektih starejših od leta 1948 živi več kot 9000 posameznikov, kar predstavlja njihovo veliko stopnjo ogroženosti.

Več kot 4000 posameznikov živi v objektih starih med 70 in 57 let, ki pa so srednje ogroženi zaradi slabo sprejetih ukrepov tistega časa. Na drugi strani v novogradnjah, ki so zgrajene okoli leta 2010, biva samo okoli 600 posameznikov.

Prav zaradi tega strokovnjaki poudarjajo, da potresov ni možno preprečiti, lahko pa se zmanjšajo njihove posledice na sprejemljiv obseg.

Tako so objekti, ki niso bili projektirani in grajeni z upoštevanjem današnjega znanja o potresno odporni gradnji, izpostavljeni precej večjemu potresnemu tveganju, saj je njihova potresna ranljivost načeloma večja kot pri objektih, zgrajenih po novejših oziroma veljavnih predpisih.