Mariborska občina je razkrila predloge za poimenovanje dveh novih ulic v Mariboru. Gre za ulici na območju Peker, ki bi jih poimenovali po za Maribor pomembnih osebah.
Mestna občina Maribor se pripravlja na poimenovanje dveh novih ulic v Pekrah. Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je namreč septembra objavil poziv k predhodnemu posvetovanju o osnutku odloka, v katerem se predlaga poimenovanje novih ulic z imenoma Ulica Iva Štandekerja in Ulica Vekoslava Grmiča.
Gre za korak, ki je del postopka poimenovanja ali preimenovanja ulic, in ga v Mariboru izvajajo v skladu z določili zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic, stavb.
Predhodno posvetovanje je trajalo do 12. oktobra, v tem času pa so lahko fizične in pravne osebe podale svoja mnenja, predloge in pripombe na poimenovanje dveh novih ulic v Pekrah.
Kdo sta bila Štandeker in Grmič?
Kdo sta bila Ivo Štandeker in Vekoslav Grmič. Štandeker je bil slovenski novinar, prevajalec in fotograf, ki se je rodil 22. avgusta leta 1961 v Mariboru.
Otroštvo je preživel v Pesnici pri Mariboru, kjer je razvil svojo ljubezen do stripov in literature. Leta 1987 je začel delati za revijo Mladina, kjer je pisal o stripovski kulturi, mednarodni politiki in sodobni zgodovini Balkana.
Med desetdnevno vojno za neodvisnost Slovenije leta 1991 je postal eden najbolj znanih vojnih poročevalcev, ki je poročal z bojišč v Sloveniji, Hrvaški in Bosni in Hercegovini. Leta 1992 je med poročanjem o obleganju Sarajeva umrl v eksploziji granate, ki jo je izstrelila srbska vojska.
Bil je tudi prevajalec težjih strokovnih del iz nemščine in angleščine, med drugim Freuda, Habermasa in Hegla.
Grmič mariborski rimskokatoliški škof
Vekoslav Grmič je bil slovenski rimskokatoliški škof in teolog. Rodil se je 4. junija leta 1923 v Dragotincih pri Vidmu ob Ščavnici.
Njegovo šolanje na klasični gimnaziji v Mariboru je prekinila nacistična okupacija, zato je dva razreda dokončal na Ptuju. Leta 1950 je bil posvečen v duhovnika in postal kaplan na Vranskem, kjer je ostal do leta 1968.
Leta 1968 ga je papež Pavel VI. imenoval za mariborskega pomožnega škofa in naslovnega škofa Uchittanskega. Kot škof je sodeloval na drugem vatikanskem koncilu in se zavzemal za intelektualno prenovo cerkve.
Med letoma 1978 in 1980 je kot škofijski upravitelj vodil mariborsko škofijo. Po upokojitvi leta 1980 je ostal profesor na Teološki fakulteti v Mariboru, kjer je predaval in raziskoval do leta 1996. Njegova bibliografija obsega več kot 1200 bibliografskih enot, med njimi 22 samostojnih knjig. Umrl je 21. marca 2005 v Mariboru.
