Rekordno suh začetek leta, pravijo kmetje. Izpad pridelka, z delom so zasipani tudi gasilci

Suha zemlja, prežgane poljščine. Če kmalu ne bo obilnih padavin, bo ves pridelek uničen. Kmetje že zdaj pričakujejo več kot 20-odstotni izpad pridelka, ki bo oteževal delo predvsem v zimskih mesecih, ko bo živina potrebovala krmo.

»Posevek oljne ogrščice, kjer se je suša zelo pokazala, dobesedno propada,« nam na eni izmed njiv pokaže Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije.

Če dežja ne bo, se bo propad pridelka nadaljeval

Kmetje se bojijo, da bodo kmalu izgubili ves pridelek. Letos se suša pozna na vseh ozimnih žitih, predvsem na oljni ogrščici.

»Žita stojijo, se ne zaraščajo, saj nimajo vlage. Tudi kmetje ne morejo dognojevati. Oljna ogrščica bi zdaj že morala tiščati socvetja v zrak, a jih na določenih površinah ne,« je jasen Timotej Horvat, specialist za poljedelstvo na mariborskem kmetijsko gozdarskem zavodu.

Kmetovalci ugotavljajo, da je letošnje leto rekordno suho. »V mojih 40-letni zgodovini, odkar kmetujem, res ne pomnim tako sušnih spomladanskih dni,« razmišlja Medved.

Ocenjujejo, da bo izpad pridelka velik

Pri žitih od 15 do 20 odstotkov, pri oljni ogrščici pa tudi do 40 odstotkov. In kaj to pomeni v praksi?

»Posledično ne bo krme, pšenice pa ne bo za prodajo oziroma bo toliko manj slovenskega pridelka za samooskrbo slovenskega prebivalstva,« razlaga predsednik Sindikata kmetov Slovenije.

Zaradi suše več požarov

Suša pa preglavice povzroča tudi gasilcem. Vse več je požarov, do katerih pride zaradi malomarnosti ljudi. 

»Sušno obdobje se vsekakor pozna. Pripomore pa tudi to, da ljudje večkrat kurijo v naravi in jim to uide izpod nadzora,« pojasni Marjan Fekonja, vodja izmene Gasilske brigade Maribor.

V gozdovih manj požarov

Zaradi sence in vlage so gozdovi trenutno manj izpostavljeni. Trenutno so požarom najbolj izpostavljena posušena rastišča trav in obrobja gozdov. 

Še posebej tam, kjer v lanskem letu ni bila izvedena zadnja košnja in je še zmeraj prisotna podrast.

V tako sušnem obdobju lahko do samovžiga pride tudi zaradi neodgovornega odlaganja odpadkov v naravo. »Odvržena pločevinka v samo rastišče je lahko dovolj, da zaneti požar,« opozarja Horvat.

Da se izognemo požarom, odpadke odlagajmo na primernih mestih, zemljišča naj bodo urejena, trava pa pokošena. Za seboj pa pospravimo tudi rastlinske ostanke.