Pojavljanje primerov okužb z virusom Zahodnega Nila opažajo ob slovensko-italijanski meji, slovensko-hrvaški meji in v drugih balkanskih državah, predvsem v Srbiji. Zaradi tega se je tudi poveča možnost tveganja in pojava te bolezni v Sloveniji. Eno okužbo so pri nas, v osrednjeslovenski regiji, tudi potrdili.
»V letošnjem letu je bilo testiranih več kot 30 bolnikov zaradi suma, da so okuženi z virusom Zahodnega Nila. Okužbo z virusom Zahodnega Nila so potrdili pri eni osebi, pri vseh ostalih pa je bila okužba z ustreznim mikrobiološkim testiranjem izključena.«
Severozahod Hrvaške najbolj kritičen
Nedaleč stran od slovenske meje, v Medžimurju, virus prav tako povzroča preglavice. Iz kraja Domašinec, ki je le nekaj deset kilometrov oddaljen od Štajerske, prihaja ena izmed oseb, ki se v zagrebški bolnišnici bori za svoje življenje, medtem ko iz različnih držav po Evropi poročajo tudi o smrtnih primerih.
Kot pišejo hrvaški mediji, se za življenje v zagrebški kliniki za infekcijske bolezni borijo štiri osebe, ki imajo predvsem velike težave z dihanjem, pojavlja pa se tudi paraliza mišic. Trije pacienti prihajajo iz severozahodnega dela Hrvaške, iz predela Zagreba in Čakovca.
Severozahodni del Hrvaške, ki meji tudi na Štajersko je najbolj kritično območje za okužbo z virusom Zahodnega Nila. Tudi zato previdnost ni odveč, glede na ugodne vremenske razmere pa se zna zgoditi, da bodo komarji v naših koncih vse do konca oktobra.
Kakšni so simptomi?
Virus se prenaša s pikom komarja, večina oseb, pa navkljub piku in okužbi z virusom Zahodnega Nila, ne zboli.
»Samo približno petina okuženih zboli z vročinsko boleznijo, podobno gripi, ki izzveni brez posledic. Prizadetost osrednjega živčnega sistema, ki se odrazi kot meningoencefalitis , torej vnetje možganskih ovojnic in možganovine, ima manj kot en odstotek okuženih. Večina bolnikov s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema je starejših od 65 let in kronično bolnih,« pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Kako se zaščitimo?
Pri NIJZ so ob tem pripravili smernice oziroma predloge kako lahko najbolj učinkovito preprečimo okužbo oziroma zmanjšamo tveganje okužbe.
- nosimo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa,
- izogibamo se zadrževanju na prostem, ko je aktivnost komarjev največja (zjutraj in pozno popoldan),
- uporabljamo sredstva (repelenti) za zaščito proti komarjem. Dosledno sledimo navodilom proizvajalca za učinkovito in varno rabo,
- preprečujemo vstop komarjev v notranje prostore z uporabo mrež proti komarjem,
- poskrbimo za okolico in odstranimo pogoje za razmnoževanje komarjev (zastala voda v vazah, podstavkih za rože, zamašeni žlebovi...).
Če nas že davijo, pa naj nas še pikajo.