Vsakoletna drama na Dravi: povoženi labodi, uničena gnezda, razbita jajca, napadi psov. Društvo Sem sprememba poziva občino, naj ukrepa.
Labodi ob reki Dravi so postali simbol mesta, a mariborski Lent jim vsako leto znova ne prizanaša. V času gnezdenja se spopadajo z uničenimi gnezdi, povoženimi mladiči in napadi psov. Težave se ponavljajo, letos pa so sprožile še več ogorčenja.
V društvu Sem sprememba so zato na portalu Ekoglobal.net zagnali spletno peticijo z naslovom »Za sobivanje človeka in laboda«.
Z njo želijo Mestno občino Maribor spodbuditi k vzpostavitvi primernega in varnega življenjskega okolja za labode.
Predlagajo konkretne rešitve: zložne brežine, obvodno vegetacijo in plavajoče otoki, kjer bi ptice lahko v miru gnezdile.
»Dosedanji ukrepi občine za zaščito labodov so žal nezadostni«
Kot opozarjajo, je prenova Lenta, kjer so travnate brežine nadomestile betonske stopnice, poslabšala razmere za labode.
Novi betonski odseki jim onemogočajo varen dostop do vode, mirno gnezdenje in umik pred obiskovalci.
»Namesto lepo prenovljenega Lenta, kjer bi harmonično sobivala človek in labod, bomo imeli betonski Lent, kjer bodo po vročem betonu tavali labodi in v iskanju svojega življenjskega prostora onesnažili Lent s svojimi iztrebki. Namesto, da bi labodom omogočili normalno bivanje in da bi postali turistična atrakcija Maribora, ne naredimo nič. Kaj čakamo? Da bodo labodi izginili? Ne bodo!« opozarjajo v društvu.
Poudarjajo, da če občina ne bo ukrepala, se bodo labodi zatekli globlje v mesto. To pomeni več povoženih ptic, več iztrebkov na mestnih površinah in več konfliktov s psi.
»Dosedanji ukrepi občine za zaščito labodov so žal nezadostni, saj ne vzpostavljajo učinkovitega varovalnega sistema za zaščito gnezdišč in tudi neustreznega nadomestnega prostora za labode, ki bi jim bil omogočal plavanje, sestop iz vode in počitek,« poudarjajo pobudniki peticije.
Z namenom zaščite labodov in ureditev njihovega bivalnega okolja ter za lep Lent so začeli z zbiranjem podpisov, s katerimi želijo Mestno občino Maribor spodbuditi k ureditvi problematike.
Dodajajo, da se zavzemajo za to, da Mestna občina Maribor reši ta problem na celovit in strokoven način.
Na portalu Ekoglobal.net so objavili tudi primere mest, ki so uspešno rešila podobne težave in dokazala, da so takšni ukrepi izvedljivi in učinkoviti.
Kako svetovne prestolnice sobivajo z labodi?
Pobudniki peticije so izpostavili pet mest, ki s konkretnimi ukrepi skrbijo za labode in jim zagotavljajo varno življenjsko okolje.
V Hyde Parku v Londonu labodi sobivajo z obiskovalci parka ob jezeru Serpentine. Trstičje in otočki jim omogočajo varno gnezdenje, poseben poudarek je na ohranjanju kakovosti vode. Hranjenje ptic je prepovedano, ob tem pa obiskovalce ozaveščajo prostovoljci. Če se labodi poškodujejo, jim veterinarsko pomoč nudi kraljevi program za zaščito labodov.
Labodi so stalni prebivalci amsterdamskih kanalov. Mestne oblasti jim omogočajo varno gnezdenje na plavajočih otočkih. V sklopu programa »mestni naravni ambasadorji« prebivalci spremljajo labodje pare in skrbijo za njihovo varnost. V mestu redno potekajo umetniške akcije, ki ozaveščajo o pomenu sobivanja človeka in narave.
V Ljubljani labodi gnezdijo ob Tivolskem ribniku in reki Ljubljanici. Mestne službe v sodelovanju z naravovarstveniki spremljajo njihovo zdravje in razmere za gnezdenje. Z uvedbo opozorilnih tabel in prepovedjo hranjenja se obiskovalce ozavešča, naravne ograje in rastlinje pa varujejo gnezdišča.
Jezero Zürichsee slovi po kristalno čisti vodi in labodih. Območje Frauenwinkel je zaščiten naravni rezervat. Mestne oblasti z označbami in monitoringom varujejo območje v času parjenja. Otroci se že v vrtcih učijo o spoštovanju divjih živali, labodi pa so del mestne identitete Züricha.
V središču Kopenhagna so tri umetna jezera, kjer labodi sobivajo z mestnim utripom. Mesto je uvedlo plavajoče otočke, opozorilne table in sistematičen monitoring. Redno poteka tudi čiščenje bregov.
Podrobnejše informacije lahko preberete na spletni strani Ekoglobal.net.
