Potresi so se po Sloveniji in celo po ožjem območju Štajerske in Pomurja kar vrstili. Skozi drugo polovico decembra je naše območje treslo že na dnevni ravni. Pa se moramo tega pojava bati? Ali to pomeni, da jih lahko pričakujemo še več?
Pogovarjali smo se z lastnikom potresne opazovalnice v Cirkulanah Markom Vidovičem.
Zakaj nastane potres?
Kaj sploh je potres? Poznavalec potresov Marko Vidovič pove, da gre za izvir seizmične energije, ki je posledica tektonskih napetosti. Potres tako nastane v trenutku, ko se v žarišču del potencialne energije spremeni v kinetično energijo elastičnih nihajev.
Nastane gibanje, ki se širi v obliki valov, ti pa se odbijajo tudi med seboj.
»Potresni valovi se začno širiti z majhnega prostora, v katerem se v zelo kratkem času sprosti ogromna energija,« pojasni Vidovič.
Preprosto, potres nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč, nastane pa lahko iz več razlogov.
V našem primeru gre za roje potresov
Opazili smo, da je širše območje Slovenije, predvsem območji Štajerske in Pomurja, streslo več potresov. Bili so manjši, brez večje škode, nekaterih večina prebivalcev ni čutila. Pa to nakazuje, da prihaja kak močnejši potres?
Vidovič pojasni, da v tem primeru govorimo o rojih potresov. To pomeni, da se na določenem območju naenkrat pojavi vsakodnevno več potresnih sunkov.
Pomiri s pojasnilom, da roji potresov ne nakazujejo prav ničesar. So le potresi, do katerih je prišlo zaradi rahlih premikov tektonskih plošč. Doda, da se je podobno dogajalo pred dvema letoma na območju Velenja.
Ali več manjših potresov povzroči škodo primerljivo z enim večjim?
Ob vsakodnevnih potresih, ki so tresli naše območje, pa se sprašujemo, ali množica manjših potresov povzroči primerljivo škodo z enim večjim.
»Ne, to ne pride v poštev, ker če primerjamo potres, na primer magnitude osem, ne more biti nobene primerjave z potresom, recimo dva krat štiri magnitude. Energije ob sproščanju so enostavno prevelike,« je za Ptujinfo jasen Vidovič.
Več manjših potresov, ki bi bili magnitude štiri, se tako ne more primerjati z enim večjim potresom, ki bi bil magnitude osem. Sproščanje energije pri močnejšem potresu je premočno, pri manjšem pa prešibko. Posledice niso primerljive.
Naše območje ni potresno, trenutno pa lahko doživljamo popotresne sunke
Vidovič je za Ptujinfo pojasnil, da območje Štajerske, Pomurja in Prlekije sicer ni potresno ogroženo območje. A zakaj nas potem trese?
Poznavalec potresov smatra, da šibki potresi, ki jih v zadnjih tednih čutimo, pripadajo popotresnim sunkom iz potresa, ki je močno prizadel območje Petrinje na Hrvaškem.
Četudi je do potresa na območju Petrinje prišlo pred letom dni, pa Vidovič dodaja, da se je takrat sprostilo ogromno energije, kar vpliva na premikanje tektonskih plošč na celotnem območju - tudi našem.
Ste vedeli, da lahko potres slišite?
Pa ne le, ko trese mize in omare. Potres lahko slišite tako, kot ga zazna potresna opazovalnica.
Tudi opazovalnica Marka Vidoviča v Slatini v Cirkulanah lahko pridobi ton potresa. Poznavalec potresov pojasni, da je ton potresa pridobljen s pomočjo računalniške in programske opreme.
»Ko pride do potresnega sunka, se celotni graf potresa posname in s pomočjo programske opreme dobimo ton, ki je nastal ob potresnem sunku,« pove.
