Prebivalec soseske pod Pekrsko gorco opozarja na mesece brez tople vode, dvome o kakovosti pitne vode in višje najemnine, stanovanjski sklad pa odgovarja, da so šlo za omejeno število posamičnih primerov in da je voda primerna za pitje.
Na uredništvo Mariborinfo smo prejeli pismo prebivalca soseske pod Pekrsko gorco, ki opozarja na več težav, s katerimi naj bi se tam soočali stanovalci. Kot navaja, naj v delu soseske več mesecev ne bi imeli tople vode, ob tem pa trdi, da pristojni niso želeli ustrezno ukrepati, dokler jih stanovalci niso opozorili in jim zagrozili.
Poleg tega opozarja še na domnevno poslabšano kakovost vode, zaradi katere naj ta po njegovih besedah ne bi bila več primerna za pitje. Zaradi tega naj bi bili nekateri primorani kupovati ustekleničeno vodo, kar zanje pomeni dodaten finančni pritisk.
V pismu izpostavlja tudi rast najemnin. Ob takšnih razmerah se, kot piše, stanovalci sprašujejo, kaj pravzaprav plačujejo in ali so njihove osnovne življenjske pravice sploh upoštevane.
Motnje pri topli vodi niso bile dolgotrajne
Za pojasnila smo se obrnili na Stanovanjski sklad Republike Slovenije, kjer navedbe o večmesečni in širši odsotnosti tople vode zavračajo.
Pojasnjujejo, da motnje v oskrbi s toplo vodo niso bile dolgotrajne narave in da so se pojavile le v posameznih stanovanjih. Ugotovili so, da so bile povezane z delovanjem ventilov v toplotnih podpostajah posameznih stanovanj.
Po njihovih navedbah so se primeri začeli reševati po tem, ko je izvajalec ugotovil vzrok, in sicer sproti v okviru reklamacijskega postopka, na podlagi prijav stanovalcev in ob sodelovanju pristojnih izvajalcev.
Dodajajo, da je po razpoložljivih podatkih v letu 2025 šlo za omejeno število posamičnih primerov, ki jih beležijo kot zaključene.
Prve prijave prejeli v letu 2025
Na vprašanje, kdaj so bili prvič obveščeni o težavi in zakaj ni bilo hitrejšega ukrepanja, odgovarjajo, da so bili o posameznih primerih motenj v oskrbi s toplo vodo obveščeni v letu 2025.
Ker je šlo po njihovih besedah za omejeno število posamičnih primerov in ob prvih prijavah vzrok še ni bil znan, je njegova identifikacija s strani izvajalca del terjala določen čas. Takoj po ugotovitvi vzroka so se posamezni primeri začeli reševati, so zapisali.
Očitek o ukrepanju šele po pritisku zavračajo
Stanovanjski sklad zavrača tudi očitek, da naj bi ukrepali šele po pritisku stanovalcev in grožnji z mediji.
»Navedbe ne držijo, saj smo k obravnavi reklamacije in ugotavljanju vzroka težave preko pooblaščenega izvajalca pristopili takoj,« odgovarjajo.
Dodajajo, da so se po ugotovitvi dejanskega vzroka aktivnosti za odpravo težav izvajale v najkrajšem možnem času, najdlje 14 dni.
Pitna voda po analizah ustrezna
Na očitke glede kakovosti pitne vode na skladu odgovarjajo, da so jo na podlagi prejetih prijav večkrat preverili.
Analize je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, pri čemer so za vse primere izdali potrdila, da voda izpolnjuje predpisane standarde in je primerna za pitje.
Kot še navajajo, so bili stanovalci z rezultati analiz vsakokrat seznanjeni.
Zakaj so najemnine višje?
Glede višjih najemnin na skladu pojasnjujejo, da so na lokaciji pod Pekrsko gorco stanovanja predvidena za javni najem za neprofitno najemnino, ki se je na novo oblikovala zaradi spremembe stanovanjskega zakona in novega pravilnika o načinu in postopku izračuna neprofitne najemnine ter višine subvencije najemnine.
Na podlagi obeh aktov se spreminjata način in postopek izračuna neprofitne najemnine, pa tudi višina nekaterih njenih elementov.
Po njihovih navedbah je začela veljati nova vrednost točke, ki se vsako leto usklajuje z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem koledarskem letu in po novem znaša 3,82 evra. Sprememba je tudi v vrednosti vpliva lokacije pri izračunu vrednosti stanovanja.
Te spremembe so stopile v veljavo 1. aprila 2026 in veljajo za vsa javna najemna stanovanja.
O morebitnih rešitvah odločajo od primera do primera
Na vprašanje, ali bodo stanovalci zaradi nastale situacije dobili odškodnino ali znižanje stroškov, odgovarjajo, da vsak posamezni primer obravnavajo individualno, na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja in konkretnega primera.
Če se ugotovi, da stanovanje ni primerno za bivanje, pristopijo k iskanju ustreznih rešitev, v določenih primerih tudi z zagotavljanjem začasne uporabe druge stanovanjske enote.
