Močan veter povzročil ogromno škode, kakšne bodo posledice za ptice?
Slovenijo je v četrtek in petek, 26. in 27. marca, prizadel vetrolom, ki je v več regijah pustil hude posledice. Najbolj prizadeti so bili Gorenjska, Štajerska in Pomurje.
Vetrolom lahko negativno vpliva tudi na štorklje, predvsem zaradi uničenih gnezd. O stanju po vetrolomu smo se pogovarjali z Uršo Očko iz Društva za opazovanje in proučevanja ptic Slovenije.
Trenutno stanje je za ptice razmeroma ugodno, saj še ni vrh gnezditvene sezone
Očko je pojasnila, da je pri tokratnem vetrolomu pomembno predvsem to, da se ni zgodil v času vrhunca gnezditvene sezone.
»Sreča je ta, da zdaj nismo v nekem vrhuncu gnezditvene sezone,« je povedala Očko.
Dodala je, da pri večini vrst mladičev še ni, zato neposrednih negativnih vplivov za zdaj ne beležijo. Nekatere ptice so sicer že začele graditi gnezda, vendar imajo še dovolj časa, da jih po potrebi obnovijo.
Pri štorkljah, ki so pogosto izpostavljene vremenskim vplivom, do društva ni prišla informacija o poškodovanih ali uničenih gnezdih.
Očko je ob tem opozorila, da to še ne pomeni, da do posameznih težav ni prišlo, vendar za zdaj večjih odstopanj ne zaznavajo.
Neurja so lahko za ptice usodna predvsem v času gnezdenja
Povsem drugačna je slika v obdobju gnezditve, ko so ptice bistveno bolj ranljive.
»Vetrolomi in neurja so res nevarni v obdobju gnezditve ptic,« je pojasnila.
Močan veter lahko podre drevesa ali drogove, na katerih so gnezda, ali pa gnezda preprosto odpihne. Če so v njih mladiči, to pogosto pomeni pogin. Očko se je spomnila primera iz preteklih let, ko je neurje uničilo gnezda in pokončalo mladiče.
Kljub temu imajo številne ptice možnost nadomestnega gnezdenja. Če se neurje zgodi dovolj zgodaj, lahko še vzpostavijo novo gnezdo in uspešno speljejo leglo.
Dolgoročni vplivi so odvisni od pogostosti in razsežnosti vremenskih dogodkov
Na ravni populacije imajo posamezni dogodki, kot je vetrolom, običajno omejen vpliv, če ostanejo lokalni in redki.
Očko je pojasnila, da pri pogostih in razširjenih vrstah enkratni dogodki praviloma ne povzročijo večjih posledic. Drugače pa je pri redkih in ogroženih vrstah, kjer lahko že eno neuspešno gnezdenje pomembno vpliva na populacijo.
Če bi se takšni vremenski pojavi pojavljali pogosto in po celotni Sloveniji, bi se posledice lahko hitro pokazale tudi na širši ravni.
