Z Rokom iz Brivnice We_s smo govorili o britju, striženju in izkušnji, ki presega klasično frizerstvo.
Na Gregorčičevi ulici 11 je salon, v katerem je pod blagovno znamko Brivnica Gospod doslej strigel in bril Aljoša Ilešič. Po skoraj treh letih se je odločil prostor predati naprej, v njem pa zdaj ustvarja mlad in zagnan Rok Hlade Weis, ki z Brivnico We_s prisega na podobne vrednote.
Ko stopiš v prostor, kjer danes ustvarja Hlade Weis, hitro začutiš, da to ni klasična brivnica.
Ni hitenja, ni čakanja v vrsti in ni občutka, da si le še ena številka v dnevu. Prostor diha drugače in po vzoru prejšnjega lastnika deluje kot hibrid med salonom in galerijo.
Od grafičnega oblikovanja do brivstva
Rokova pot do brivstva ni bila tipična, saj se je začela daleč od brivskih stolov – v umetnosti. Na Srednji šoli za oblikovanje v Mariboru ga je pritegnilo grafično oblikovanje, kasneje je delal kot fotograf na Ministrstvu za zunanje zadeve, zanimalo pa ga je tudi kiparstvo:
»Ubral sem pot na študij likovne pedagogike, kjer sem našel strast do dela z rokami. Najbolj me je poleg risanja in slikarstva pritegnilo kiparstvo, potem pa me je začelo zanimati frizerstvo.«
Kmalu je ugotovil, da sta frizerstvo in brivstvo z umetnostjo povezana. Na svoje delo ne gleda zgolj kot na obrt, temveč kot na ustvarjanje z materijo.
»Pri kiparstvu imaš glino, tukaj imaš pa lase. Oboje oblikuješ in oboje zahteva občutek za formo, detajle ter proporce. Samo orodja so drugačna, namesto modelirk imaš škarje in strojček.«
Preden se je Rok podal na samostojno pot, je izkušnje nabiral v salonu Simpl v Europarku. Čeprav gre za povsem drugačen koncept dela, se je tam naučil veliko.
Brivstvo »ena na ena«
Izkušnje z različnih področij vizualne umetnosti so izostrile njegov občutek za detajle, ob tem pa ohranja tudi pristen stik z ljudmi, ki je pri njegovem načinu dela ključnega pomena:
»To je prostor, kjer si človek vzame čas. Ko pride, ni polno ljudi, ni hitenja. Sva samo jaz in stranka. Lahko se sprosti, pogovarja o čemerkoli ali pa je v tišini. Na nek način se čas tukaj malo ustavi.«
V današnjem tempu življenja, zaznamovanem z nenehnim lovljenjem minut, je to za marsikoga velikega pomena. Ko pride stranka, je prostor rezerviran samo zanjo, kot mehurček za odmik in umiritev.
»Iz dneva v dan hitimo in teh 45 do 60 sproščenih minut lahko naredi razliko – ne le na glavi, ampak tudi v njej. Lahko bi rekli, da je to neka oblika terapije.«
Nadaljevanje Aljošinega koncepta
Na Rokovi poti je imel pomembno vlogo tudi prejšnji lastnik prostora, ki mu je pokazal, da je brivstvo lahko veliko več kot zgolj striženje las in urejanje brade.
»On mi je odprl pogled na to, kaj brivstvo sploh lahko je. Ne samo storitev, ampak odnos, neka intima med tabo in stranko. Ta ena-na-ena pristop mi je ostal in ga danes gradim naprej na svoj način.«
Zato ohranja tudi osnovni koncept prostora. Brivnica ostaja hkrati galerija, umetniška dela na stenah pa niso le dekoracija, temveč del celotne izkušnje.
Širina kot ključ
Čeprav je Rok še relativno na začetku svoje samostojne brivske poti, ima jasno filozofijo. Mladim, ki jih zanima to delo, svetuje predvsem odprtost:
»Ne smeš se omejevati samo na brivstvo ali frizerstvo. Gledati moraš širše – umetnost, ljudi in različne pristope. Če bi jaz šel samo v eno smer, danes ne bi imel tega pogleda. Na koncu dneva se vse povezuje.«
