Največ dolžnikov je v Novem mestu, sledita Ljubljana in Maribor.
Po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije je v Novem mestu trenutno največ dolžnikov, zoper katere so v januarju 2026 začeli izvrševati terjatve na podlagi Šutarjevega zakona. Številke namreč kažejo, da je bilo prav na območju finančnega urada Novo mesto izdanih največ sklepov o izvršbi v vsej Sloveniji, celo več kot v Ljubljani in Mariboru.
Med 8. in 23. januarjem je finančna uprava po vsej državi izvedel 1.739 izvršb nad 1.070 dolžniki, skupni dolg pa je znašal nekaj več kot pol milijona evrov. V tem obdobju jim je uspelo izterjati približno 126 tisoč evrov, predvsem z izvršbami na denarne prejemke in drugo premoženje dolžnikov.
Posebnost tokratnih postopkov je, da se izvajajo na podlagi nove zakonodaje, ki omogoča hitrejše in učinkovitejše ukrepanje proti posameznikom z večkratnimi in ponavljajočimi se prekrški.
Koliko dolžnikov je v Mariboru?
Podrobnejši vpogled v podatke razkriva, da je bilo na območju Novega mesta evidentiranih največ dolžnikov v državi, in sicer kar 245, zoper njih so bili izdani sklepi o izvršbi.
S tem Novo mesto po številu dolžnikov prehiteva tudi bistveno večja urbana središča, kot sta Ljubljana, kjer je bilo izdanih 227 sklepov, in Maribor.
V Mariboru je število dolžnikov, katerim je bil izdan sklep o izvršbi, 131, kar predstavlja 12,38 odstotka celotnega števila dolžnikov.
Izvršbe tudi na socialne prejemke
Finančna uprava je v tem obdobju izvajala izvršbe tudi na denarne socialne prejemke, pri čemer so poudarili, da zakon omogoča poseg v te dohodke, kadar gre za dolgove iz prekrškov in ponavljajoče se kršitve.
Do 23. januarja so tako izterjali del sredstev od več kot polovice dolžnikov, postopki pa se bodo nadaljevali tudi v prihodnjih tednih.
Poleg denarnih sredstev so se že v izteku lanskega leta izvajali tudi rubeži premičnega premoženja, predvsem vozil.
Od novembra lani do konca januarja letos je finančna uprava zarubil 44 vozil, pri čemer lastništvo vozila ni bilo odločilno - zasežena so bila namreč tudi vozila, ki niso bila uradno pisana na dolžnike, a so jih ti uporabljali.
Posebej izstopa primer tako imenovanega državnega rekorderja, ki ima trenutno v izvršbi kar 577 prekrškov, kar ponazarja razsežnost problema dolgotrajnega neplačevanja glob in neučinkovitosti preteklih sankcij.
Izvršbe se bodo nadaljevale
Finančna uprava napoveduje, da se bo izvrševanje terjatev v prihodnjih mesecih še zaostrilo. Poseben poudarek bo namenjen tudi posameznikom, pri katerih je zaznano nesorazmerje med uradnimi prihodki in dejanskim premoženjem, saj zakon omogoča širši nabor ukrepov za ugotavljanje izvora premoženja in njegovo morebitno zaseganje.
