Če ime ne pove dovolj - Sara Šobernik se ukvarja z moderno kaligrafijo in to počne z levo roko. Brez heca!
Mariborčanka je študirala računovodstvo in e-poslovanje, tekom študija pa je ugotovila, da v svojem življenju potrebuje vsaj malo kreative. Zato je v času študija iskala nov hobi, ki bi jo res pritegnil. Preko Instagrama je naletela na moderno kaligrafijo, ki je postala ne le njen hobi, ampak je pred kratkim tudi dopolnilna dejavnost, odprla je popoldanski espe.
Klasični stili pisave, kot sta na primer gotika in italika, je nista nikoli pritegnili, saj ji stil pisave kot tak ni bil všeč. Pred nekaj leti, pa je med brskanjem po Instagramu odkrila nekaj deklet, ki se ukvarjajo z moderno kaligrafijo.
Moderna kaligrafija se precej razlikuje od klasičnih stilov, saj ustvarjalcu daje svobodo, da ustvari svoj lasten stil, ker se mu ni treba tako strogo držati pravil pisanja. »Pri klasičnih stilih se namreč naučiš osnov in pravil, ki se jih potem tudi držiš, pri moderni kaligrafiji pa je lepota v tem, da se naučiš osnov, potem pa na podlagi teh osnov razviješ svoj stil, oziroma ‘kršiš pravila’,« pove Šobernikova.
Pri moderni pisavi jo je najbolj navdušilo, »kako se stil pisave razlikuje od ustvarjalke do ustvarjalke in ko sem se začela učiti, je bil tudi moj cilj, da ustvarim svoj slog, ki se bo razlikoval od ostalih.«
»Približno dve leti nazaj sem si kupila spletni tečaj od ene izmed ustvarjalk in se začela učiti. Začetki zame kot levičarja niso bili najlažji, ker ti večina spletnih tečajev prikazuje pisanje z desno roko (levih kaligraferjev pač ni veliko) in moraš sam ugotoviti, kako pravilno držati pisalo v levi roki, da bodo poteze pravilne, hkrati pa prijem prilagoditi tako, da si napisanega ne boš spacal. Težava je tudi, da levičarji delamo poteze v nasprotno smer kot desničarji, zato sem imela na začetku kar precej težav, preden sem ugotovila, kako posamezno potezo pravilno napisati. Ampak ko sem usvojila osnove, je bilo nadaljevanje lažje,« je o svojih začetkih, ki so bili vse prej kot lahki, povedala mlada podjetnica.
Vaja, vaja in, še enkrat, vaja dela mojstra
»Tako kot pri vsaki stvari, je tudi za izboljšanje pisave potrebna vaja. Vadila sem skoraj vsak dan, včasih pol ure, včasih deset minut. Pomembno je, da na začetku vadiš, da se prsti navadijo na prijem in se roka nauči pisati poteze – to imenujemo ‘mišični spomin’,« razlaga Šobernikova.
Dodaja pa še, da je »na začetku potrebnega veliko razmišljanja, v katero smer je potrebno začeti pisati, kako držati pisalo in podobno. Ko pa se roka navadi osnovnih potez, ne rabiš več toliko razmišljati ampak roki pustiš, da piše tako, kot se je naučila. Takrat se začne zabavni del, ko lahko posamezno črko zapišeš v različnih stilih, ji dodaš kakšen okrasek in tako začneš razvijati svoj stil. Poleg vaje pa seveda potrebuješ tudi motivacijo in navdih. Motivacijo potrebuješ, da se vsak dan spraviš k vaji. Brez motivacije in želje po napredku se tudi slog pisave ne bo izboljšal. Lahko se naučiš osnov, ampak če ne vadiš, ostaneš na začetku, kar se takoj opazi. Vaja pa je veliko lažja, če imaš navdih, jaz sem ga našla predvsem na Instagramu, ki mi je pomagal tudi pri razvijanju svojega stila. Ko vidiš, kako lepe napise ustvarjajo drugi, imaš tudi sam željo, da boš nekoč tudi sam znal napisati kaj takšnega.«
Papir je samo eden od materialov, na katere piše Šobernikova
»Ob spremljanju tujih ustvarjalk sem dobila tudi ideje, kako kaligrafijo prenesti še na druge materiale, ne samo papir. Punce iz tujine namreč prodajajo raznorazne izdelke, ki vključujejo njihovo pisavo – od skodelic, lasersko izrezanih napisov, nalepk za stene in še in še. Ko se začneš enkrat ukvarjati s tem in slediti vsem profilom vidiš, kaj vse je mogoče ustvariti in da je meja le to, kako dobro si opremljen. Tako sem hitro nabavila nove markerje in pero, rezalnik, svetleče folije, folije za steno, pa skodelice in predpražnike, ni da ni in ne me vprašati, kako je ob nabavi vsega tega trpel moj proračun,« nam zaupa.
Poslovni začetki prišli popolnoma naključno. Šobernikova pravi, da najprej ni mislila, da bo iz hobi prerasel v posel, to je prišlo popolnoma nepričakovano.
»Začetki ustvarjanja so se začeli, ko sem prijateljema za darilo ob vselitvi v novo stanovanje podarila personaliziran predpražnik. Zdelo se mi je krasno, da lahko ustvarim izdelke, ki vključujejo mojo pisavo in so zaradi tega veliko bolj osebni kot izdelki masovne proizvodnje. Izpod mojih rok poleg klasične pisave na papir trenutno prihajajo predvsem predpražniki in poletni slamnati klobuki s kaligrafsko pisavo. Občasno se lotim tudi kakšnega posebnega naročila – najbolj zanimiva stvar do zdaj je bila poslikava poročnih čevljev s kraticami in datumom poroke. V prihodnje načrtujem še dekoracijo in nalepke za otroške sobe, mogoče tudi kakšne sezonske izdelke, velika želja pa se je usmeriti tudi na področje porok; z raznimi tablami, vabili, sedežnimi redi in podobno. Poleg izdelkov nudim tudi kaligrafske storitve; od poslikav izložbenega okna, pisanja imen na kakšnem dogodku in podobno., upam pa, da mi v prihodnje uspe organizirati tudi kakšno začetno delavnico moderne kaligrafije,« še dodaja.
»Ko sem spremljala profile tujih kaligrafinj sem ugotovila, da si je veliko teh punc iz kaligrafije naredilo posel – ne le postranski, ampak glavni, se pravi, da se od tega živijo. Do takrat sploh nisem razmišljala, da je to lahko donosna zadeva, saj sem na kaligrafijo vedno gledala le kot na hobi. Ko pa sem videla, da te punce doma ustvarjajo v pižami in skodelico kave v roki ter od tega zaslužijo več kot dovolj za preživetje pa sem začela razmišljati, kako lepo bi bilo, če bi to enkrat uspelo tudi meni,« nadaljuje.
»Dokončno sem se zadevo odločila izpeljati pred kratkim, ko me je Nina Štefe, ki ustvarja profil @caszakavo povabila k sodelovanju – moje izdelke je želela predstaviti v novo odprti trgovinici z istim imenom. Zame je to bila nekakšna potrditev oziroma znak, da moram nehati samo razmišljati, ampak se moram zadeve tudi resno lotiti – saj veste, na koncu obžaluješ le svari, ki jih nisi naredil, ne pa tistih, ki si jih. V roku dveh tednov sva s fantom uredila vse, kar se tiče odprtja popoldanske dejavnosti, bančnega računa, računovodskega programa, nabave materiala in vsega, kar spada zraven, da sem lahko izdelke pravočasno dostavila, med tem časom pa sem začela tudi malo bolj aktivno promocijo, tako da se je tudi preko oglaševanja na Instagramu nabralo nekaj naročil,« še pravi.
Ljudje ob pogledu na izdelke ne morejo verjeti, da je napis nastal ročno
»Moje delo oziroma ustvajanje je v splošnem zelo dobro sprejeto, ljudje včasih ne verjamejo, da je napis nastal z roko in ne s pomočjo računalnika. Menim, da so ljudje ob vsej digitalizaciji, ki nas obdaja ponovno začeli ceniti pisano besedo in ročno umetnost, kar je super za obete za prihodnost. Zavedam se, da slovenski trg ni tako velik kot kakšen tuji trg, na katerem punce s to dejavnostjo dobro služijo, vseeno pa menim, da bi zadeva znala biti zanimiva, saj pri nas nimamo veliko ljudi, ki se s tem ukvarjajo,« opaža.
Šobernikova zato močno upa, da se bo njen posel še razširil: »Trenutno težko rečem, ali se bo zadeva prijela ali ne, saj je vse skupaj še precej sveže. Glede na dosedanje odzive, ki so bili zelo pozitivni upam, da mi bo uspelo ustvariti donosno popoldansko dejavnost, četudi pa se to ne bo zgodilo, se bom iz celotne izkušnje naučila nekaj novega in kaligrafijo ohranila kot hobi za dušo.«
Izdelke Sare Šobernik in storitve zaenkrat lahko najdete na Instagram profilu @calligraphactory, v trgovinici Čas za kavo v centru Ljubljane in v spletni trgovinici.
Starejše novice
