Žiga Sedevčič, predsednik organizacije Dobra družba, je idejo o 'Cartalnici' dobil v tujini, ampak kot opaža, so tudi v slovenski industriji za odrasle stranke, ki se pri prodajalkah ljubezni le pogovarjajo.
Seksualna terapija brez seksualnega akta
Industrija za odrasle je tudi med Slovenci izjemno priljubljena, a vsi si ne želijo seksa, nekateri bi le nežnost. In tako se je porodila zamisel za 'Cartalnico'. Kaj pa pravzaprav pomeni 'Cartalnica' in kaj se bo v njej dogajalo?
»Cartalnica je namenjena vsem, ki se kdaj počutijo slabo, ki rabijo neko varno mesto, tiho mesto, nekoga, ki mu da ramo, roko, objem. So ljudje, ki so zelo osamljeni, čeprav govorijo in dajejo občutek, da niso,« pojasni svojo idejo Sedevčič.
Po besedah sogovornika gre za seksualno terapijo brez spolnega akta. V 'Cartalnici' deluje tako imenovani cartalec, ki se s stranko le pogovarja in druži ter jo napoti tudi na nadaljne terapije.
»Cartalec je vbistvu nekdo, ki zna sprejemati ljudi, ki jih zna prepoznati, zna kaj približno potrebujejo, jim ponudi objem. To je taka predsoba v terapijo,« nadaljuje Sedevčič.
Le začasna in instantna rešitev osamljenosti?
Gre sicer za novost na slovenskih tleh, v tujini pa naj bi bili 'saloni za cartanje' že uveljavljena praksa.
Po mnenju meniha, ki smo ga srečali na mariborskih ulicah, pa tovrstne dejavnosti niso povsem sprejemljive. Ocenil je, da gre le za začasno in »instantno« rešitev osamljenosti.
»Po moje to ne gre ravno skupaj. Da te človek posluša, to ljudje sigurno rabijo. Čeprav spet po navadi se ljudje obrnejo na nekoga, ki ga poznajo.
Dobro, nekateri se morda tudi lažje odprejo nekomu, ki ga ne poznajo. Bolj pogovor, to bi še šlo, ampak fizično z nekom, ki ga ne poznaš, to pa ne bi verjel,« nam je dejal Mitja Sivec, menih.
Nekoč v Mariboru cveteli bordeli
Maribor ima sicer dolgo zgodovino najstarejše obrti na svetu. V drugi polovici 19. stoletja je v Mariboru delovalo kar sedem bordelov in še številne druge neuradne 'beznice' s podobno ponudbo.
V zamahu industrijskega razvoja po prihodu železnice leta 1846 je bilo v štajerski prestolnici veliko mladih moških, ki so služili vojaški rok ali pa delali kot sezonski delavci.
Ti so se radi zatekli v ženski objem in tako poskrbeli za razmah vedno bolj iskanih javnih hiš, največ se jih je razvilo na Lentu.
»Zato je prav Lent postal središče uradne in neuradne prostitucije. Če govorimo, da je bilo sedem uradnih javnih hiš, jih je bilo v bistvu na črno še več, skoraj v vsaki beznici na Lentu in v širši okolici so bile na voljo tudi takšne usluge,« razloži zgodovinar Sašo Radovanović.
Kot še dodaja zgodovinar, prostitucija takrat v Mariboru ni bila prepovedana: »Prostitucija je v bistvu najstarejša obrt. Traja že, odkar obstaja človek. Vemo, da nelegalna obstaja še danes, saj vemo spletne strani, ki to omogočajo. Gre za to, da se legalizira, to je potem boljše tako za odjemalce, kot tudi za tiste, ki nudijo te usluge.«
Kaj o novi ponudbi menijo Mariborčani?
Glede na novo ponudbo, ki se Mariboru obeta že jeseni, nas je zanimalo tudi, kako to sprejemajo občani. Povprašali smo mimoidoče na mariborskih ulicah, ali poznajo koncept 'Cartalnice' in kaj menijo o njej.
Nekateri koncepta ne poznajo, drugi so zanj slišali, a se jim ne zdi primeren.
»Ja, po eni strani žalostno, da se to mora odpirati, da si to ljudje sami med sabo ne znamo dati,« meni mimoidoča.
»No, ja. Verjetno so ljudje potrebni tudi ljubezni, nežnosti. Ampak to ne pomeni, da bi se kakšne meje lahko prestopale, to pa vsi vemo. 'Cartalnica' bom rekel, da spada bolj v ožji družinski krog,« dodaja drugi mimoidoči.
Spet tretji, pa so do tovrstnih novosti odprti in mnenja, da po korona krizi potrebujemo človeško bližino: »Podpiram. Za Mariborčane je to nekaj novega, ne vem, pustimo se presenetiti. Mislim, da bi znali kar sprejeti to. Zdaj po obdobju korone bo to vedno bolj prišlo v ospredje, mi potrebujemo človeški stik.«
Kako bodo Mariborčani sprejeli 'Cartalnico', bo znano konec leta, ko naj bi nova dejavnost zaživela. Točna lokacija pa naj bi bila razkrita zgolj tistim, ki se bodo odločili za tovrstno terapijo.
