UKC Maribor je po očitkih o dodatnem programu EMG izvedel izredni nadzor in ugotovil organizacijske neskladnosti.
Univerzitetni klinični center Maribor je po očitkih, ki so se v zadnjih tednih pojavljali v povezavi z dodatnim programom na Kliniki za nevrologijo, predstavil ugotovitve izrednega notranjega nadzora.
Ta je pri izvajanju dodatnega popoldanskega programa v ambulanti za EMG preiskave pokazal organizacijske neskladnosti, ki jih v zavodu po lastnih navedbah že odpravljajo.
Spomnimo, da smo na Mariborinfo pred časom poročali o anonimnem pismu skupine medicinskih sester s Klinike za nevrologijo. Zaposlene so opozorile na domnevne nepravilnosti in nejasnosti pri organizaciji rednega ter dodatnega programa v EMG ambulanti.
Med drugim so izpostavile razliko med številom preiskav v rednem in dodatnem programu, domnevno izvajanje nekaterih pregledov iz dodatnega programa že v času rednega delovnika, način evidentiranja storitev, dodatna plačila ter neenakost med zaposlenimi.
UKC Maribor je sprva sporočil le, da je z zadevo seznanjen in da informacije preverja. Zdaj je predstavil podrobnejša pojasnila.
Izredni nadzor pokazal organizacijske neskladnosti
V UKC Maribor pojasnjujejo, da so zaradi očitkov odredili izredni notranji nadzor nad izvajanjem dodatnega programa v ambulanti za EMG preiskave. Nadzor sta po njihovih navedbah opravila tudi zdravstveni inšpektorat in ministrstvo za zdravje.
UKC Maribor v sporočilu sicer ne navaja ugotovitev teh dveh zunanjih nadzorov, predstavlja pa rezultate svojega notranjega preverjanja.
»Notranji nadzor nad popoldanskim dodatnim programom je pokazal organizacijske neskladnosti, ki jih sicer redni mesečni nadzor nad njim ni v celoti naslovil, niso pa bile v škodo pacientov,« so sporočili.
Katere konkretne organizacijske neskladnosti so ugotovili, v sporočilu za javnost niso podrobneje pojasnili.
Dodajajo pa, da jih že aktivno odpravljajo. Izvajanje programa EMG naj bi bilo tako v prihodnje bolj pregledno, o njem pa bodo odgovornim tudi dodatno periodično poročali.
UKC: Redni program zaradi dodatnega ni zmanjšan
Eden od očitkov iz anonimnega pisma se je nanašal prav na veliko razliko v številu opravljenih preiskav. Zaposlene so navedle, da naj bi v rednem osemurnem delovniku opravili približno 15 preiskav, medtem ko naj bi jih v dodatnem programu, ki traja približno od tri ure in pol do štiri ure, opravili okoli 30.
UKC Maribor zdaj poudarja, da dodatni program ne zmanjšuje realizacije rednega programa in da je ta v celoti dosežen.
Po njihovih podatkih je dodatni program pomembno vplival tudi na skrajševanje čakalnih dob. V osmih mesecih njegovega izvajanja naj bi se čakalna doba zmanjšala s 160 na 70 dni, število čakajočih pacientov pa s približno 3000 na 900.
»Dostopnost do EMG diagnostike je tako bistveno izboljšana,« poudarjajo.
Dodajajo še, da je osebje, ki dela v ambulanti za EMG preiskave tako v rednem kot dodatnem programu, za to delo dodatno izobraženo.
Na kliniki priznavajo kadrovski primanjkljaj
V zvezi z očitki, ki so se pojavili na temo organizacije dela in slabih razmer na Kliniki za nevrologijo pa dodajajo, da se, kot pri mnogih drugih zdravstvenih ustanovah po Sloveniji, tudi na tej kliniki soočajo s kadrovskim primanjkljajem.
»Vsled navedenega prihaja do prilagajanja urnikov, zlasti v času letnih dopustov in v času povišanega števila bolniških staležev,« so pojasnili.
Zasedenost postelj je po navedbah UKC večinoma visoka, zdravstvena obravnava pacientov pa zahtevna, zato priznavajo, da so zaposleni pogosto močno obremenjeni. Ob tem zagotavljajo, da so pacienti kljub temu obravnavani strokovno in kakovostno.
Na oddelku je 75 postelj, za hospitalno in ambulantno dejavnost pa je po podatkih UKC zaposlenih 19 specialistov nevrologije, šest specializantov, en sobni zdravnik, 26 diplomiranih medicinskih sester, 36 srednjih medicinskih sester, ena strežnica in en psiholog.
Prostori ne ustrezajo več sodobnim standardom
Dodatno so še pojasnili, da klinika deluje v enem najstarejših objektov UKC Maribor, prostori oddelka pa po navedbah vodstva ne zadoščajo več sodobnim standardom bivanja.
Pred leti je bil pripravljen načrt prenove, vendar naj bi takratno vodstvo klinike presodilo, da bi prenova znotraj obstoječih prostorov zahtevala preveliko zmanjšanje števila postelj. Zato so se odločili iskati druge možnosti za širitev.
Vmes so izvedli posamezne nujne obnove, med drugim medicinskih kanalov in klimatizacije prostorov.
Vodstvo UKC Maribor še navaja, da od zaposlenih ni prejelo zahteve za sestanek na temo slabih razmer na Kliniki za nevrologijo, sicer pa naj bi bilo v rednem stiku z vodstvom klinike in drugimi oddelki zavoda.
Opozorili tudi na varovanje zdravstvenih podatkov
UKC Maribor se je v sporočilu dotaknil še varovanja osebnih podatkov. Spomnimo, da so avtorice anonimnega pisma navedle, da razpolagajo s podatki oziroma seznami iz informacijskega sistema, iz katerih naj bi bili razvidni datumi, ure in razporeditve pregledov, identifikacijske podatke pacientov pa so prekrile.
V UKC Maribor poudarjajo, da morajo kot javna zdravstvena ustanova preprečevati nepooblaščene vpoglede v zdravstvene podatke pacientov ter spoštovati zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov in pacientovih pravic.
»Vse kršitve s tega področja bomo vedno tudi ustrezno obravnavali,« so zapisali.
