Anonimna skupina medicinskih sester opozarja na velike razlike med rednim in dodatnim programom v EMG ambulanti UKC Maribor.
V uredništvo Mariborinfo smo prejeli anonimno sporočilo skupine medicinskih sester s Klinike za nevrologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, ki opozarjajo na domnevne nepravilnosti in nejasnosti pri organizaciji dela v ambulanti za elektromiografijo oziroma EMG ambulanti.
Zaposlene želijo zaradi strahu pred morebitnimi povračilnimi ukrepi ostati anonimne.
Kot so zapisale, so se na medije obrnile, ker menijo, da gre za vprašanja, povezana z organizacijo dela v javnem zdravstvenem zavodu, porabo javnih sredstev in izvajanjem dodatnega popoldanskega programa.
V krajšem dodatnem programu naj bi opravili več preiskav
Avtorice pisma opozarjajo predvsem na domnevno veliko razliko med številom preiskav, opravljenih v rednem delovnem času, in številom preiskav v dodatnem popoldanskem programu.
Po njihovih navedbah naj bi v rednem osemurnem delovniku, ko so v ambulanti prisotni dve diplomirani medicinski sestri in zdravnik, praviloma opravili do približno 15 EMG preiskav.
V dodatnem programu, ki naj bi trajal od tri ure in pol do štiri ure ter v katerem sodelujeta ena medicinska sestra in zdravnik, pa naj bi opravili okoli 30 preiskav.
»Menimo, da takšna razlika odpira vprašanja o organizaciji dela in učinkovitosti izvajanja rednega programa,« so zapisale.
Ob tem poudarjajo, da naj bi bila EMG ambulanta ves čas na voljo za izvajanje teh preiskav in da se v njenem prostoru ne izvajajo druge dejavnosti.
Nekateri pacienti naj bi bili obravnavani že v rednem delovnem času
Zaposlene posebej opozarjajo na domnevne nepravilnosti pri časovnem evidentiranju dodatnega programa.
Trdijo, da naj bi bilo iz podatkov informacijskega sistema razvidno, da so bili nekateri pacienti, vodeni v okviru dodatnega programa, obravnavani že pred 15. uro oziroma še v času rednega delovnika.
Po njihovih navedbah naj ne bi šlo zgolj za posamezne primere. Pravijo, da razpolagajo z več seznami, na katerih so navedeni datumi, ure in razporedi pregledov, osebne podatke pacientov pa naj bi zaradi varovanja zasebnosti prekrile.
»Če se izkaže, da so bile storitve, obračunane kot dodatni program, dejansko izvedene med rednim delovnim časom, menimo, da gre za vprašanje, ki ga je treba preveriti tako z organizacijskega kot tudi z vidika zakonitosti porabe javnih sredstev,« so navedle.
Opozarjajo tudi na razlike med zaposlenimi
V anonimnem sporočilu izpostavljajo tudi občutek neenake obravnave med zaposlenimi na Kliniki za nevrologijo.
Medicinske sestre na hospitalnem oddelku po njihovih besedah opravljajo izmensko in nočno delo ter delajo ob vikendih in praznikih, pri tem pa skrbijo za najtežje nevrološke bolnike.
Na drugi strani naj bi imeli nekateri zaposleni v EMG ambulanti možnost sodelovanja v dodatno plačanem programu pod drugačnimi pogoji in v terminih, ki naj bi jih lahko izbirali sami.
Takšna ureditev naj bi po njihovem mnenju povzročala nezadovoljstvo med zaposlenimi in prispevala k odhodom kadra s klinike.
Koliko so izvajalci dodatnega programa plačani?
Avtorice pisma opozarjajo tudi na informacije o načinu plačevanja sodelujočih v dodatnem programu, vendar ob tem poudarjajo, da teh podatkov same ne morejo uradno potrditi.
Med zaposlenimi naj bi krožile informacije, da so izvajalci plačani glede na število obravnavanih pacientov. Medicinska sestra naj bi po njihovih navedbah za posameznega pacienta prejela več kot 15 evrov neto, zdravniki pa večkratnik tega zneska.
»Menimo, da gre za temo, ki presega zgolj organizacijo ene ambulante, saj odpira vprašanja transparentnosti izvajanja dodatnih programov v javnem zdravstvu, učinkovite porabe javnih sredstev in enake obravnave zaposlenih,« so še zapisale.
Na UKC Maribor smo naslovili vprašanja o organizaciji rednega in dodatnega programa, številu opravljenih preiskav, evidentiranju delovnega časa, načinu obračunavanja in višini plačil ter morebitnem notranjem nadzoru.
Njihove odgovore bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.
