Vročinski val je tudi v Mariboru že vplival na zdravje ljudi.
V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so v zadnjih dneh obravnavali nekaj posameznih pacientov, ki so zdravniško pomoč poiskali zaradi težav, povezanih z visokimi temperaturami.
Kot so za Mariborinfo pojasnili v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, so v urgentnem centru v minulem vročinskem valu beležili predvsem primere dehidracije.
Ob vročinskih valovih sicer v bolnišnici vedno pričakujejo nekoliko povečan obisk, predvsem pacientov s kroničnimi težavami.
»Glavnino tovrstnih pacientov navadno predstavljajo starejši pacienti s pridruženimi boleznimi, ki prihajajo večinoma zaradi poslabšanja katere izmed osnovnih bolezni.«
Med težavami, ki se lahko ob vročini poslabšajo, v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor omenjajo srčno popuščanje, rakaste bolezni in motnje srčnega ritma.
Vročinski udar se pojavi vsako leto
V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor ob vročinskih valovih vsako leto obravnavajo tudi nekaj posameznih primerov vročinskega udara.
Med simptomi vročinskega udara so slabost, bruhanje, omotičnost, težave z dihanjem, močno znojenje ter hiter in šibek pulz. Ob pojavu teh znakov je treba ukrepati takoj.
Prvi ukrepi so umik v hladen prostor oziroma senco, pitje večje količine tekočine in hlajenje telesa, denimo z navlaženimi tkaninami ali ventilatorjem. Po potrebi je treba poiskati tudi zdravniško pomoč.
Zdravnika je treba poiskati v primeru povišane telesne temperature nad 39 stopinj Celzija, krčev, izgube zavesti ali neprekinjenega bruhanja.
Kot pojasnjujejo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, zdravniško ukrepanje pri vročinskem udaru temelji predvsem na hitrem hlajenju, rehidraciji oziroma nadomeščanju tekočin ter odpravi vzroka. Pogosto je dovolj že umik osebe iz pretoplega prostora.
Najbolj ogroženi so starejši, otroci in kronični bolniki
V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor ljudem svetujejo, naj se v času najvišjih temperatur zadržujejo v senci oziroma na hladnem, omejijo fizične aktivnosti in napore ter skrbijo za zadostno hidracijo.
Vročino težje prenašajo najmlajši, najstarejši, kronični bolniki in krhki posamezniki. Posebno pozornost je zato treba nameniti starejšim in težko pokretnim osebam, ki si same težje poiščejo zaščito pred vročino ali poskrbijo za zadostno pitje tekočine.
V bolnišnici še vedno tudi nekaj neklimatiziranih prostorov
Visoke temperature pa ne vplivajo le na paciente, temveč lahko vplivajo tudi na pogoje dela v bolnišnici. Vprašanje visokih temperatur in klimatizacije v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor sicer ni novo.
Kot smo poročali, so se že maja letos na uredništvo obrnili zaposleni, ki so opozorili na domnevno nevzdržne razmere v operacijskih dvoranah.
Takrat so navedli, da naj bi bile zaradi težav s klimatskim oziroma prezračevalnim sistemom prizadete operacijske dvorane kirurške operative, temperature pa naj bi se po njihovih navedbah povzpele tudi do okoli 28 stopinj Celzija. Opozorili so tudi, da naj bi razmere vplivale na delo zdravstvenega osebja.
V mariborskem kliničnem centru so tedaj pojasnili, da na klimatskem sistemu v operativnem bloku zaradi dotrajanosti potekajo sanacijska dela, in zanikali navedbe o omedlevanju zaposlenih ter pomanjkanju oziroma zamudi pri dobavi plina za hlajenje. Dodali so, da operativni program poteka v polnem obsegu, ob tem pa izvajajo ukrepe za varno obravnavo pacientov in delo zaposlenih.
Tudi v tokratnih pojasnilih v mariborskem kliničnem centru poudarjajo, da so v zadnjih letih veliko pozornosti in sredstev namenili klimatizaciji objektov. Po njihovih navedbah je klimatizirana velika večina stavb, oddelkov in posameznih prostorov, še vedno pa ostajajo tudi neklimatizirani prostori, ki naj bi bili večinoma takšni, v katerih se pacienti ne zdravijo oziroma ne bivajo.
Kot dodajajo, si prizadevajo, da bi bili v najkrajšem prihodnjem obdobju klimatizirani tudi ti prostori.
