V Mariboru so si dolgo prizadevali za ureditev skate parka, do prenove je prišlo letos in zdaj je skate park postali pravi magnet za vse navdušence nad tem športom.

Skejtanje oziroma skateboarding je med mladimi izjemno priljubljen šport. Gre za izrazito urban ulični šport, pri katerem skejterji z desko izvajajo številne trike. Mesta in tudi manjši kraji po Sloveniji so v zadnjih letih prepoznali potrebo po izgraditvi primerne infrastrukture za izvajanje urbanih športov, zato so v številnih krajih po Sloveniji zrasli namenski poligoni oziroma skate parki.

Skate parki omogočajo varnejše skejtanje

Nekatere trike je sicer možno izvajati na ravni podlagi, a za večino zahtevnejših trikov skejtanje zahteva infrastrukturo, ki omogoča izvajanje teh trikov. Zaradi pomanjkanja tovrstne infrastrukture v mestih, skejterji pogosto uporabijo kar javno infrastrukturo, kot so stopnišča, robniki, nižji zidovi in podobno. A uporaba nenamenske infrastrukture prinaša večjo nevarnost za poškodbe skejterjev, pa tudi infrastrukture same.

Maribor prej ni bil nikjer

Iztok Šumatič, znan tudi pod vzdevkom Ico, je skejter že od rane mladosti in mariborsko skejtersko sceno pozna do potankosti. Je namreč tudi predstavnik civilne iniciative Maribor za sk8park, ki si je dolga leta prizadevala za ureditev skate parka v Mariboru.

»Maribor prej na področju infrastrukture v okviru skate parkov ni bil nikjer,« pojasni Ico.

Maribor je sicer skate park že imel, a je v njem bilo le nekaj elementov, predvsem pa je bil močno dotrajan. Mariborska občina je zato, tudi na pobudo iniciative, stari skate park obnovila. 

Naredili največji skate park v Sloveniji

Prenova skate parka je bil zajeten projekt, vreden 600.000 evrov, pri čemer je Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval dobrih 380.000 evrov. Maribor je tako s koncem oktobra 2019 dobil največji skate park v Sloveniji, ki se razteza na površini 9.937 kvadratnih metrov.

V Maribor zdaj prihajajo celo Avstrijci

Kot pojasnjuje Ico, so skejterji iz Maribora pred prenovo skate parka hodili skejtat v druge kraje, kjer so imeli urejene skate parke, denimo v Ruše. Po otvoritvi novega skate parka pa je Maribor postal magnet za skejterje iz drugih slovenskih mest in celo iz tujine.
 

»Prej smo hodili v Ruše, zdaj prihajajo k nam skejterji iz Ljubljane, Zagreba in celo iz Gradca,« pove sogovornik.

»Na nas več ne gledajo kot na huligane«

V skate parku videvamo skejterje vseh generacij. Tako mladostnike, kot tudi starejše skejterje in otroke. Dobrodošli so vsi, pravi Ico, in dodaja, da je nekaj najlepšega, ko gledaš otroke, kako se zabavajo in napredujejo pri izvajanju trikov. Občasno pridejo k skate parku tudi starejši meščani in meščanke, ki ugotavljajo, da je skejtanje šport ter kreativno izražanje samega sebe, ne pa huliganstvo.

Kljub temu, da projekti podprti v okviru evropske kohezijske politike predstavljajo enega izmed bolj oprijemljiv dokazov vpliva Evropske unije na vsakdanje življenje državljank in državljanov, pa se očitno tega, vsaj glede na raziskave, zaveda relativno malo Evropejcev. Namreč le dobra tretjina evropskih državljanov pozna projekte, ki so bili v njihovi regiji sofinancirani s strani različnih skladov v okviru evropske kohezijske politike. Tisti, ki pa te projekte poznajo, pa imajo do njih v veliki večini pozitiven odnos.

Konzorcij medijev TV IDEA, Sobotainfo.com, Mariborinfo.com in Ptujinfo.com izvaja projekt »Kohezijske zgodbe«, v okviru katerega bomo v prihodnjem obdobju predstavljali zgodbe ljudi, ki jim je evropska kohezijska politika spremenila življenje.
 
Več informacij o evropski kohezijski politiki v Sloveniji je na voljo na naslovu https://www.eu-skladi.si/.

Vsebina filma ne odraža nujno uradnega mnenja Evropske unije. Za navedene informacije in mnenja so odgovorni izključno avtorji filma.

Starejše novice