Sandra Habjanič Kasaš z Biodinamične kmetije Erbija Kasaš razkriva, kako biodinamično kmetovanje pomeni vrnitev k naravi, starim znanjem in ritmom življenja.
V sklopu projekta AgriNextGen, ki je sofinanciran s sredstvi Evropske unije, pripravljamo serijo podkastov, ki se osredotočajo na inovativne pristope v kmetijstvu in razvoj podeželja.
V drugi epizodi podkasta je bila gostja Sandra Habjanič Kasaš z Biodinamične kmetije Erbija Kasaš.
Predstavila je biodinamično kmetovanje kot pot vračanja k naravi, k starim modrostim in k človekovi notranji povezanosti z življenjskimi ritmi.
Čeprav se mnogim biodinamika zdi nekaj novega in eksotičnega, njene korenine segajo v tradicijo in starodavno človeško izkušnjo. Kot pravi Habjanič Kasaševa, gre za sistem, ki je bil pred približno sto leti sicer zapisan in oblikovan s strani Rudolfa Steinerja, vendar izhaja iz večtisočletnega razumevanja narave.
Po njenih besedah je »biodinamika nič drugega kot točno to. Vračanje k naravi, vračanje vase.«
Kaj biodinamiko razlikuje od drugih načinov kmetovanja
Ključna razlika je celosten pogled na naravo in zemljo: biodinamika ne želi zgolj ohraniti rodovitnosti, temveč jo tudi zdravi in ponovno oživlja. Temelji na razumevanju, da je zemlja živ sistem, ki ga gradijo prst, rastline, živali, človek in kozmični vplivi.
Ti vplivi niso le simbolični – spremlja se gibanje planetov, zlasti pa Lunine mene, ki narekujejo čas sejanja, sajenja, obrezovanja ali spravila pridelkov.
»Ni slabega vremena, vse je naravno. In to, kar je naravno, je dobro,« poudarja Habjanič Kasaš.
Takšen pogled vrača človeka v spoštljiv odnos do naravnih ciklov in spodbuja opazovanje ter prilagajanje namesto nadzorovanja.
Posebnost biodinamike so tudi naravni preparati za nego tal in rastlin, ki nadomeščajo umetna gnojila in pesticide.
Opazujejo se ravnovesja v naravi, zato biodinamiki ne uničujejo škodljivcev, temveč iščejo, kaj njihov pojav sporoča zemlji in ekosistemu.
Vloga certifikata Demeter
Najvišji standard biodinamične pridelave predstavlja certifikat Demeter, ki ga poznajo po vsem svetu. Z njim označeni izdelki sodijo v sam vrh kakovosti prehrane.
»Demeter je blagovna znamka, je certifikat, ki je na nek način štempl, tista ta ključna oznaka in znamka, da je nek produkt, neki izdelek v trgovini, pridelan na biodinamični način,« razloži Habjanič Kasaš.
V Sloveniji je trenutno 42 kmetij s certifikatom Demeter, kar je manj kot en odstotek vseh kmetijskih gospodarstev. Pridobitev certifikata traja vsaj tri leta – dve leti preusmeritve v ekološko pridelavo in dodatno leto v biodinamično.
Živali kot nujni del naravnega kroga
Biodinamična kmetija brez živali ni mogoča, saj šele z njihovo prisotnostjo naravni krog postane sklenjen. Na kmetiji Erbija Kasaš sobivajo različne živali, tudi takšne, ki jih marsikje ne vidimo več pogosto. Živali niso tam le zaradi pridelave hrane, temveč zaradi kroženja snovi, energije in ravnovesja v prostoru.
Csárdás Salaš – doživetje biodinamičnega življenja
Posebnost kmetije je turistični apartma Csárdás Salaš, zasnovan po načelih petih elementov in feng shuija. Obiskovalci lahko izkusijo življenje v ritmu narave, brez mestnega hrupa, umetne razsvetljave in odtujenosti.
Kmetija leži ob redkem močvirskem gozdu Črni log, kar prostoru daje posebno energijo. Mnogi gostje pravijo, da je obisk pri njih kot vstop v drug svet – svet, kjer je stik z naravo del vsakdana, ne luksuz.
Zakaj biodinamika prav zdaj?
Današnji človek je pogosto odtujen, izgublja stik s sabo in naravo. Biodinamika ponuja odgovor na te izzive – vrača nas k pristnosti, k opazovanju, k občutku, da smo del narave in ne nad njo. Habjanič Kasaševa verjame, da bi se družba okrepila, če bi ponovno razvili pozabljene čute in znanje, ki je v resnici že v nas.
Znanje, ki ga biodinamika prinaša, je po njenem mnenju preveč dragoceno, da bi ostalo nepoznano. Ljudem svetuje, naj začnejo z malimi koraki – z domačim vrtičkom, opazovanjem lune, branjem uvodnih priročnikov ali obiskom biodinamične kmetije.
*Video je nastal v okviru projekta AgriNextGen.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
