Na območju Pohorja se je oblikoval trop s sedmimi odraslimi volkovi in lanskimi mladiči. Zavod za gozdove Slovenije je februarja pripravil tri predavanja za lokalno prebivalstvo o varnem ravnanju in preprečevanju škode.
Volkovi so se po več desetletjih ponovno vrnili na območje Pohorja. Oblikoval se je trop s sedmimi odraslimi volkovi in lanskimi mladiči, kar po oceni strokovnjakov predstavlja pomemben pokazatelj ohranjenosti in zdravja narave.
Hkrati njihova prisotnost prinaša tudi izzive. Zato so strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije na treh lokacijah na Pohorju pripravili predavanja za lokalno prebivalstvo.
Udeleženci so se seznanili z značilnostmi volka in pravilnim ravnanjem ob morebitni škodi.
Populacija volkov v Sloveniji se je okrepila
Volkovi so bili nekoč prisotni na območju celotne Slovenije. Kasneje so jih sistematično preganjali, zato so se ohranili le v manjšem številu na Kočevskem in Notranjskem.
Po zavarovanju vrste v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, najprej s strani lovcev in nato še države, si je populacija opomogla. V zadnjem desetletju so se volkovi razširili tudi v Alpe in predalpski prostor.
Brez zabeleženega napada volka na človeka
Trenutna ocena kaže, da v Sloveniji živi okoli 135 volkov.
»Pohorje je po vseh značilnostih primerno za obstoj enega do dveh tropov. Trenutni trop je stabilen, možno pa je, da se bodo potomci pohorskega tropa v iskanju novega teritorija razširili tudi na sosednja gozdnata območja,« je poudaril Miha Mrakič, lovski načrtovalec z Zavoda za gozdove Slovenije, pristojen za Pohorsko lovsko upravljavsko območje.
Volkovi že stoletja spremljajo številne mite in legende. Strah pred njimi je med ljudmi še vedno prisoten, vendar strokovnjaki poudarjajo, da ni utemeljen.
Volkovi se človeka praviloma izogibajo, saj smo jih skozi tisočletja preganjali in jim s tem vtisnili strah pred nami.
Srečanja so redka in običajno kratkotrajna.
»Strah pred volkovi zaradi različnih mitov o njihovi krvoločnosti je vsekakor razumljiv, a volkovi so človeku praviloma nenevarni in se mu izogibajo. V primeru, da do bližnjega srečanja vseeno pride, ostanimo mirni, opozorimo na našo prisotnost in se umaknimo.
Če se sprehajate skozi gozd, imejte psa vedno na povodcu. V Sloveniji sicer ne poznamo primera napada volka na človeka,« je poudaril Igor Kopše, vodja Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Maribor.
Preprečevanje škode na drobnici
Največ težav imajo rejci pašnih živali, predvsem drobnice. Strokovnjaki zato poudarjajo pomen preventive in dosledne uporabe zaščitnih ukrepov, zlasti visokih elektromrež.
Rejec drobnice Matej Lončar, ki zaščitne ukrepe že več let uporablja v osrednji Sloveniji, je izpostavil:
»Ko je bila zaznana prisotnost zveri v bližnji okolici, smo začeli z uporabo visokih elektromrež, tako da škode po velikih zvereh do sedaj še nismo imeli. Ukrepi delujejo, le dosledno jih je treba izvajati.«
Na območju Pohorja so škodni primeri za zdaj redki. Leta 2025 so potrdili en napad na drobnico, ki ga je povzročil mladi volk, tako imenovani disperger, ki je zapustil svoj trop.
»Takšni posamezni primeri so pričakovani, kadar bo volk naletel na slabo ali pa nezaščiteno drobnico.
Ključno je, da rejci ob morebitnem dogodku takoj obvestijo Zavod za gozdove Slovenije, da lahko ustrezno ukrepamo,« je pojasnil Izidor Cojzer, vodja Lovišča s posebnim namenom Pohorje in pooblaščenec za cenitev škod.
Ključ sta znanje in sodelovanje
Strokovnjaki poudarjajo, da je za varen soobstoj z volkom ključno poznavanje preverjenih praks varovanja premoženja ter dostop do zanesljivih informacij.
Cikel treh predavanj Zavoda za gozdove Slovenije na Pohorju je pokazal, da je sobivanje z volkovi mogoče, če lokalna skupnost, rejci, lovci in strokovnjaki združijo znanje, preventivo in odprto komunikacijo.
Prisotnost volka na Pohorju tako predstavlja izziv, a tudi priložnost za odgovorno upravljanje prostora in narave.
