Meščan vodstvu mariborske občine predlaga, da bi prazne prostore namenili mladim ustvarjalcem.
Maribor - kot mnoge druge mestne skupnosti - zaznamuje veliko število praznih in neizkoriščenih prostorov. Ti prostori ne le, da kvarijo podobo mesta, temveč predstavljajo tudi zamujeno priložnost za kreativno in produktivno uporabo.
Pobuda občana, ki na portalu Izboljšamo Maribor predlaga brezplačno oddajo takšnih prostorov študentom in mladim ustvarjalcem, prinaša zanimiv odgovor na ta izziv.
Pobuda za uporabo praznih prostorov
Predlog predvideva, da bi Mestna občina Maribor svoje prazne in zapuščene prostore omogočila študentom in mladim posameznikom za uporabo kot delavnice, ateljeje, raziskovalne prostore ali drugačna središča ustvarjalnosti.
Ti prostori bi bili brezplačni ali pa bi uporabniki poravnali zgolj minimalne obratovalne stroške, kar bi bilo dostopno tudi tistim z omejenimi finančnimi sredstvi.
Po mnenju uporabnika portala bi s tem rešili več izzivov, s katerimi se mesto sooča.
Med drugim bi izkoristili prazne prostore, ki so zapuščeni in neurejeni, in podprli mlade, ki jim pogosto manjkajo finančna sredstva in prostore, kjer bi lahko razvijali svoje potenciale.
Prav tako bi uporaba teh prostorov lahko spodbudila sodelovanje med mladimi, povezovanje z lokalnimi institucijami ter ustvarila pogoje za razvoj novih idej in projektov.
Konkreten primer iz prakse
Kot dober zgled je naveden primer nekdanjega sanatorija na Tyrševi ulici 19. Prostor, ki je dolgo sameval, je bil za trienale EKO 9 urejen in saniran, nato pa ponovno zapuščen.
Takšen prostor bi bil idealen za mladinsko ustvarjalno rabo v obdobju do morebitne prodaje ali trajnejše preureditve.
Pobuda bi po besedah občana zahtevala sodelovanje več partnerjev, vključno z občino, Umetnostno galerijo Maribor, Univerzo v Mariboru ter mladinskimi organizacijami.
Občina bi morala pripraviti seznam neuporabljenih prostorov, ki so primerni za začasno rabo, in postaviti pogoje. Univerza in mladinske organizacije bi k sodelovanju povabile študente in mlade, jim zagotavljale podpore in seveda spremljale rabo prostorov.
Projekt bi bil cenovno zelo dostopen, je še prepričan občan, saj bi prostorom namenili osnovno vzdrževanje, medtem ko bi mladi uporabniki sami skrbeli za ohranjanje prostorov.
