Dopoldan je bila napovedana novinarska konferenca, na kateri naj bi družba SHS Aviation predstavila vizijo razvoja letališča Edvarda Rusjana Maribor in načrte za izvedbo dolgoročnega razvojnega projekta na območju letališča.
Tako bi se naj zbrali predstavnik Veleposlaništva Ljudske republike Kitajske v Sloveniji, direktor SHS Aviation Marko Gros, Fugang Wang iz gradbenega podjetja China State Construction Engineering Corporation, iz dunajskega letališča Johann Frank in direktor SHS Aviation Lingkun Meng, pa tudi avtorji strokovnih podlag, študij in načrtov.
A napovedano predstavitev so odpovedali v zadnji uri pred novinarsko konferenco. Kljub temu pa se je pred vhodom na letališče zbrala Civilna iniciativa Miklavž, ki je odkrito izrazila svojo zgroženost in ogorčenost nad razširitvijo letališča in »obnašanjem države do tamkajšnjih prebivalcev«.
»To letališče, kot je predvideno v državno prostorskem načrtu, dejansko kaže na prekomerni poseg hrupa v okolje in veliko obremenitev zraka,« poudarja Simona Marko, predstavnica Civilne iniciative Miklavž, in dodaja, da gre že sedaj za degradirane občine s prekomerno onesnaženim zrakom.
»So določeni dnevi v letu, ko otroci zaradi prepovedi ne smejo iz vrtcev. Pri tem sploh ni upoštevani, da bo začela obratovati Magna in sedaj še ta plan z razširitvijo letališča. Menim, da je to stanje alarmantno in terja, da nekdo dvigne glas, in pove, da tega ne bomo dovolili,« še poudarjajo v civilni iniciativi.
Je res potrebna razširitev?
»Naše mnenje je, da za razvoj te regije zadošča že zdajšnja infrastruktura,« zagotavlja civilna iniciativa in od države pričakuje pojasnilo, zakaj je širitev sploh potrebna. Pri tem poudarjajo, da niso proti razvoju regije in novim delovnim mestom, a so ukrepi za ustrezno zaščito okolja nujni.
»Moramo vedeti, da živimo na vodovarstvenem območju, kjer so stroge omejitve. A ignorantski odnos države pelje projekte le za cilj in dosego svojega namena, da je projekt zaključen. S kakšnim namenom in interesi pa nam ni dostopno,« dodaja njihova predstavnica.
Markova opozarja, da je en izmed pokazateljev tudi ta, da občina Miklavž na Dravskem polju ni vključena v postopek kot stranka, kljub temu da stoji v neposredni bližini: »A je res možno razmejiti vplivno območje z železno ograjo?«
So se kitajski lastniki izkazali za nekredibilne?
Na letališče je prispel tudi podžupan Mestne občine Maribor Saša Pelko, ki se strinja, da mora biti o projektu poučena tudi širša javnost in da so pri sprejemu državnega prostorskega načrta s svojimi mnenji in predlogi udeleženi vsi akterji.
»Mislim, da je ta projekt izredno pomemben za celotno regijo na področju gospodarstva, turizma in logistike. Kot je rekel Ivo Boscarol – gre za stokratno Magno, kar se tiče razvoja gospodarstva. Pri takem projektu moramo vsi stopiti skupaj in ga podpreti,« meni Pelko.
»Kdor nameni sto tisoč evrov za najem nečesa nerentabilnega …«
Na vprašanje o kredibilnosti projekta in odpovedi predstavitve v zadnjih minutah, se je Pelko skliceval na investitorja: »Tej zgodbi daje kredibilnost to, da investitor vsak mesec vladi Republike Slovenije nakaže sto tisoč evrov. Pri vsakem projektu se zavleče, sploh pri tako velikih poslih kot je najem letališča, kjer si vezan na odločitev vlade, lokalne skupnosti, vseh možnih predpisov … Ko nekdo nameni vsak mesec sto tisoč evrov samo za najem nečesa, kar je v tem trenutku nerentabilno, menim, da je kar kredibilno.«
O odpovedi predstavitev pred prihodom na letališče ni bil seznanjen niti Marko Soršak, župan občine Hoče-Slivnica: »Lastnik oziroma investitor naj ne bi uspel priti, je bilo sporočeno. Tako da smo nato spili dve kavi, zdaj pa dalje k drugim obveznostim.«
»Verjamem, da bodo v prihodnosti predstavili zadevo, da se te premikajo in da bo kredibilnost, ki je sedaj na projektu ni – ali pa je en procent – začela rasti in da se oživi letališče, mislim, da je to v interesu večine,« odgovarja in dodaja, da so civilne iniciative značilne pri vsakem večjem projektu.
Letališki delavci sicer kaj dosti delovnih obveznosti nimajo. Lanske napovedi o rednih povezavah v osem evropskih in tri kitajska mesta se niso uresničile. Edina redna povezava dvakrat tedensko vodi preko Munchna do Antwerpna.
