Saga o zaposlovanju študentov na Pošti Slovenije se nadaljuje.
Medtem ko morajo poštarji po terenu prodajati bonbone, izvijače ali celo sesalce, Pošta Slovenije, edino državno podjetje s sedežem v Mariboru, delavce za redni delovni čas išče kar med študenti, a ne za redno zaposlitev, ampak za delo preko študentske napotnice. Da gre za kršitev, že lep čas opozarja sindikat Mladi plus, enega izmed spornih oglasov Pošte Slovenije pa so nedavno celo prijavili Inšpektoratu Republike Slovenije za delo.
Po besedah sindikata je namreč Pošta Slovenije iskala študente za delo v treh izmenah, in sicer v dopoldanskem, popoldanskem in nočnem času za daljše časovno obdobje: »Oglas je vseboval elemente delovnega razmerja, podjetje pa je hotelo najeti študente, kar je bilo seveda sporno.«
Pošta Slovenije: Ne gre za prikrita delovna razmerja
Pravniki Pošte Slovenije so se z dopisom že odzvali na trditve sindikata Mladi plus. »Pošta Slovenije, ki zaposluje približno 5500 ljudi, se zelo zaveda pomembnosti zaposlovanja, tako mladih pri iskanju svoje prve zaposlitve, kakor tudi ostalih segmentov delavcev, pri čemer pa za določen segment pomožnih del daje priložnost študentom, ki interesa po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi še nimajo, saj izpolnjujejo svoje študijske obveznosti,« so med drugim zapisali in dodali, da v nobenem primeru ne gre za prikrita delovna razmerja.
Študent mora nastopiti službo, da lahko kršitelju stopijo na prste
Toda sindikat Mladi plus vztraja. Iz oglasov je moč razbrati elemente delovnega razmerja, kot so prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca, plačilo za delo, osebno opravljanje dela, nepretrgano opravljanje dela ter opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca. A kot so v organizaciji Mladi plus za Mariborinfo dejali že pred časom, inšpektorat za delo ne more ukrepati, dokler se takšno delovno razmerje dejansko ne prične. Študent mora tako res nastopiti to službo, da bi podjetju s prijavo kršenja zakona na področju dela lahko stopili na prste.
Toda zelo malo verjetno je, da bo nekdo, ki se je na delovno mesto dejansko prijavil in dobil službo, svojega delodajalca tudi prijavil. Da bi se delodajalci izognili morebitnim vprašanjem s strani organizacij in sindikatov, takšne objave pogosto zamaskirajo, da pred razgovorom za delo ni jasno, za kakšno delovno razmerje naj bi šlo.
