Razkrita stoterica najbogatejših: To so Štajerci, ki so se znašli na prestižnem seznamu

Stoterica najbogatejših Slovencev ima pod palcem 7,1 milijarde evrov, kar je največ doslej, pri čemer se je premoženje 100 najbogatejših v zadnjem letu povečalo za skoraj četrtino oziroma 1,3 milijarde evrov.

Največje povečanje premoženje najbogatejših po letu 2008 je posledica visokih vrednotenj na delniških trgih, ki so podlaga za oceno premoženja, pa tudi dobrega poslovanja, razdolževanja, povečevanja denarnih blazin, v nekaterih primerih pa tudi uspešnih prevzemov, so povzeli v časniku Finance, ki lestvico 100 najbogatejših Slovencev predstavlja v posebni izdaji revije Manager.

Meja za vstop na lestvico se je z lanskih 20,9 milijona evrov povišala na 27,7 milijona evrov.

Na lestvici se je zamenjala nekaj več kot četrtina obrazov, pri čemer je deset novincev, 17 pa povratnikov. Po panogah so podjetja v lasti najbogatejših precej raznovrstna, se pa v zadnjih letih krepi informacijsko-tehnološka panoga.

Na vrhu letvice kraljujeta zakonca Login

Na vrhu lestvice ostajata zakonca Login. Čeprav sta se Iza Sia in Samo Login zasebno razšla, pa po lastnih navedbah nadaljujeta skupno delo, zato sta na lestvici še vedno obravnavana skupaj.

Vrednost njunega premoženja, 689 milijonov evrov, je seštevek njunega deleža kupnine za podjetje Outfit7 in dividend, ki sta si jih v letih lastništva izplačala iz družbe.

To je deset najbogatejših v Sloveniji:

1. Iza Sia in Samo Login - 689 milijonov
2. Sandi Češko in Livija Dolanc - 355 milijonov
3. Družina Šešok - 275 milijonov
4. Marko Pistotnik - 210 milijonov
5. Družina Lah - 209 milijonov
6. Vesna in Dari Južna - 202 milijona
7. Joc Pečečnik - 199 milijonov
8. Damian Merlak - 183 milijonov
9. Igor Akrapovič - 174 milijonov
10. Tone Strnad - 142 milijonov

14. mesto: Družina Jager na vrhu med najpremožnejšimi Štajerci

Na 14. mestu najpremožnejših Slovencev se je znašla družina Jager. S trgovskim podjetjem Jagros v Mestinju pri Rogaški Slatini posedujejo premoženje v vrednosti 118 milijonov. 

Oceno premoženja družine Jager so glede na preteklo leto zvišali za 38 milijonov evrov, predvsem zaradi rekordnih lanskih rezultatov in še izboljšane visoke dobičkovne marže.

Tako velik skok je deloma tudi posledica lanske pandemijske previdnosti pri ocenjevanju, ki se je izkazala za nepotrebno. »Tovrstne cenitve so relativne, zato je ne bi želeli komentirati,« v prošnji za komentar sporočajo člani družine Jager.

16. mesto: Bogomir Strašek

16. najbogatejši Slovenec je Bogomir Strašek, ki je iz 13. mesta padel na 16. mesto. Njegovo premoženje se je iz lanskoletnih 96,5 milijona zvišalo na 107 milijonov. 

Čeprav so v podjetju lani poslovali slabše kot leto prej, so se vrednotenja primerljivih podjetij nekoliko zvišala, kar pomeni, da se je zvišala tudi ocena vrednosti premoženja v lasti družine Strašek.

Korenine podjetja KLS Ljubno, ki ga vodi Strašek, segajo v leto 1974, ko so prav pod vodstvom Straška, mladega strojnega tehnika, ustanovili kovinarski obrat tedanjega družbenega podjetja Gradbenik. Leta 1978 so začeli izdelovati prve elemente zobatih obročev za avtomobilske motorje, v devetdesetih pa so se povsem specializirali za ta program. Skoraj vse izvozijo, od tega 15 odstotkov na Kitajsko in prav na tem trgu vidijo še veliko priložnosti.

Bogomir Strašek, ki je lastnik enega najuspešnejših slovenskih industrijskih podjetij KLS Ljubno, ima v podjetju največji lastniški delež, ki znaša 50,3 odstotka.

V zadnjih letih dni je med bližnje sorodnike razdelil del premoženja. Barbara Strašek Mirnik ima tako po novem 24,7 odstotka holdinga, Nataša Strašek 20 odstotkov, žena Frančiška pa pet.

20. mesto: Darko Martin in Tilen Klarič

Darko Martin Klarič je eden prvih slovenskih poosamosvojitvenih podjetnikov. Je soustanovitelj podjetja Media Publikum, ki se ukvarja z zakupom oglaševalskega prostora v medijih.

Del lastništva je pred petimi leti prenesel na sina Tilna, ki je tudi direktor te agencije.

Lanska skupna ocena premoženja Tilna in Darka Martina Klariča je bila narejena na podlagi ocene poslovanja v letu 2020, saj je bilo to precej drugačno kot leta 2019. Nekoliko so precenili poslovanje Big Banga in podcenili hitrost okrevanja predvsem Nomaga.

Za letos pa ocena temelji na dejanskem poslovanju leta 2020, delno pa so upoštevane tudi optimistične napovedi za letos. Krizo so delno izkoristili tudi za nove naložbe, ki bi lahko višale prihodnje vrednotenje. Končna ocena je tako letos spet rekordna in znaša 83,8 milijona evrov.

24. mesto: Gregor Ledinek

Podjetje Ledinek Engineering v večinski lasti Gregorja Ledineka je lani čiste prihodke od prodaje povečalo za 58 odstotkov, na 58,5 milijona evrov, čisti dobiček pa je zrasel za skoraj 320 odstotkov in je tako lani znašal 12,6 milijona evrov.

Izjemno rast v podjetju pripisujejo velikemu številu podpisanih pogodb v preteklem obdobju in reorganizaciji poslovanja, ki je sploh omogočila, da so se lotili večjega števila projektov.

»Čeprav smo najbolj celovit in kompleten proizvajalec proizvodnih linij na svetu, nas je vaš izračun presenetil in ne poznamo metode vašega izračuna. Je pa dejstvo, da nenehno rastemo, se razvijamo in stalno vlagamo v zaposlene. Sicer pa je vrednost podjetja predvsem v zaposlenih in blagovni znamki. Vse ustvarjeno vlagamo nazaj v podjetje, v razvoj in inovacije, ki nam omogočajo rast poslovanja,« je v odzivu povedal Ledinek.

37. mesto: Matej Romih

Matej Romih je bil prek svoje ciprske družbe Romih 4,64-odstotni lastnik Out fita7.

Izračun njegovega premoženja je seštevek kupnine po prodaji družbe kitajski skupini Zhejiang Jinke Entertainment Culture in prejetih dividend.

Matej Romih je eden od vlagateljev v zasebni naložbeni sklad Alfi PE – ta sodi pod okrilje družbe KF Finance, ki se ukvarja z nakupi malih in srednjih podjetij, predvsem slovenskih. Romih je glede na prejšnje leto na lestvici padel za šest mest, četudi njegovo premoženje v primerjavi s prejšnjim letom ostaja enako. Ta znaša 52,7 milijona evrov.

40. mesto: Ivan Pfajfar in Maša Pfajfar Toplak

40. mesto zasedata Ivan in Tatjana Pfajfar, lastnika celjskega podjetja Inpos, ki se ukvarja s trgovino na debelo in drobno s tehničnim blagom.

V 27 letih delovanja se je podjetje iz lokalnega trgovca celjske regije razvilo v vseslovensko trgovsko družbo s širokim izborom predvsem tehničnega blaga z okoli 192 zaposlenimi.

Njuno premoženje je ocenjeno na 50 milijonov evrov. Pfajfarjeva imata v lasti tudi podjetje Lesoprodukt.

50. mesto: Iztok Lipnik

Naslednji med najpremožnejšimi Štajerci je s 44,8 milijona Iztok Lipnik, ki je lastnik 30 odstotkov družbe Elrad International, ki ima svojo tovarno tudi v Gornji Radgoni. 

54. mesto: Franc Pišek

Medtem ko so družbi Pišek Vitli Krpan predlanskim prihodki upadli, dobiček pa zrasel, a je lastnik Franc Pišek za las zgrešil uvrstitev na lestvico, so se z lansko 15-odstotno rastjo prodaje na 33,7 milijona evrov približali dosedanjemu rekordu iz leta 2018, 6,2 milijona evrov čistega dobička pa je daleč največ doslej, denimo več kot v prejšnjih treh letih skupaj.

55. mesto: Vladimir Puklavec

Na 55. mesto je iz lanskega 37. mesta padel Vladimir Puklavec. Njegovo premoženje bi naj znašalo 41,7 milijona evrov.

Puklavec je polovični lastnik holdinga Gasfin Group s krovno družbo Gasfin in investicijsko roko te družbe Gasfin Investments. Obe družbi imata sedež v Luksemburgu.

Največja naložba skupine je 40-odstotni delež v TGE Gas Engineering. Podoben delež je imela tudi v TGE Marine Gas, ki projektira tankerje za tekoče pline.

V letu 2020 je skupina načrtovala sto milijonov evrov prihodkov, a tudi 14 milijonov evrov izgube. Razlog za izgubo je predvsem v stroških projektov, ki še niso dosegli učinka. Iz poročila holdinga Puklavec Family Wines je razvidno, da epidemija ni občutneje vplivala na prodajo, saj večino vina prodajo v trgovinah, kjer se je prodaja celo povečala.

Vseeno pa skupina podjetij pod okriljem holdinga še vedno ni donosna.

60. mesto: Družina Albreht

Naslednja med najbogatejšimi Štajerci je na 60. mestu družina Albreht, ki ima v lasti Zlatarno Celje. 

Pandemija je močno udarila po skupini, posebej izrazito po hotelskem delu. Prihodki skupine Zlatarna Celje so lani upadli za skoraj 13 odstotkov, čisti dobiček pa je s 6,8 milijona evrov zgrmel na 1,4 milijona.

Število zaposlenih so zmanjšali s 403 na 344 ob koncu minulega leta. Ocenjeno vrednost premoženja so znižali že lani, letos pa še dodatno, saj je bilo tudi letos njihovo poslovanje ohromljeno.

66. mesto: Ivan in Črt Cencelj

Na 66. mestu z ocenjeno vrednostjo premoženja 36 milijonov evrov najdemo Ivana in Črta Cencelj, ki sta vsak polovični lastnik celjskega podjetja Inel.

Ta se ukvarja z razvojem in proizvodnjo naprav za označevanje, kontrolo in verifikacijo v farmaciji, specializiranih naprav za avtomatizacijo v industriji, električnih naprav ter naprav za označevanje izdelkov.

Četudi sta se Ivan in Črt prejšnje leto znašla na 22. mestu, pa sta letos padla za kar 44 mest, saj je njuna vrednost padla iz 66,3 milijona evrov na 36 milijonov.

68. mesto: Izidor Krivec

Izidor Krivec skupaj s svojo družbo Amur Inženiring obvladuje 60 odstotkov Celjskih mesnin. Ta poleg celjskega podjetja za predelavo mesa vključuje Radgonske gorice, Pršutarno S'Krasa in mesnico Ledas.

Odkup Celjskih mesnin so menedžerji, s Krivcem na čelu, izpeljali leta 2006, pozneje so iztisnili manjše delničarje, pred nedavnim pa se je v lastništvu, ki je bilo neznanka, kot 40-odstotni lastnik razkril kranjski poslovnež Danilo Dujović, ki je sicer v nadzornem svetu Celjskih mesnin.

Krivec je povratnik na lestvico najbogatejših po zaslugi boljših rezultatov skupine. Čisti dobiček so lani povečali za 160 odstotkov, na 5,2 milijona evrov, kar je največ v zadnjem desetletju, čeprav so prihodki od prodaje upadli za štiri odstotke, na 92,8 milijona evrov.

94. mesto: Družina Moškotovec

Družina Moškotovec je bila prejšnje leto novinka na lestvici najbogatejših, letos pa je padla za 34 mest v primerjavi s prejšnjim letom. Večina premoženja je v dveh podjetjih.

Prvo je gradbeno podjetje VOC Ekologija, ki je nastalo na pogorišču CM Celja, od katerega so prevzeli zdravo jedro, družbo Vzdrževanje in obnova cest ali krajše VOC.

Direktorju Romanu Moškotevcu z izkušnjami v operativi, lobiranju in pridobivanju poslov pomaga nekdanji direktor in lastnik Cestnega podjetja Maribor Janez Škoberne, ki je zaradi propada tega mariborskega gradbinca moral tudi na sodišče.

Skupina je lani dosegla prihodke v vrednosti 28,5 milijona evrov.

Iz lestvice izginili nekateri Štajerci

Brata Miha in Jure Šmarčan sta se prejšnje leto nahajala na 68. mestu, letos pa ju na lestvici ni najti. Vsak izmed njiju se je takrat ponašal s 27,4 milijona evrov. Brata imata posredno, prek družbe I.P.S., vsak 12,5 odstotka podjetja ADK, ki izdeluje avtodvigala in komponente za tuje blagovne znamke, kot sta Liebherr in Sumitomo.

Družba je nastala v devetdesetih letih s privatizacijo dela Metalne. Lanski rezultati so bili podobni kot leto pred tem.

Prav tako na lestvici ni več Bogdana Špesa, Vilija Šumerja in Friderika Čečka, ki so se prejšnje leto nahajali na 69. mestu. Gre za tri direktorje podjetja ADK, ki je naslednik dela mariborske Metalne, in četrtinski lastnik I.P.S., krovne družbe ADK. Njihovo premoženje je prejšnje leto znašalo 26,7 milijonov.

83. mesto je v lanskem letu zasedal Boštjan Marovt, skrivnostni podjetnik iz Podvina pri Žalcu, ki je v zadnjih 20 letih izvedel več nakupov podjetij po Sloveniji. Enega večjih poslov je njegova družba Mavia (tedaj še Tkanina Celje) izvedla konec leta 2007, ko je za vsega tri milijone evrov kupila 85-odstotni delež družbe Ibi Kranj, med prodajalci pa je bila tudi Slovenska odškodninska družba.

Na 90. mestu lestvice se je prejšnje leto nahajala tudi družina Grilj. Podjetje je Savo Grilj sredi devetdesetih kupil iz stečaja. Specializirani so za proizvodnjo netkanih materialov iz sintetičnih vlaken in transportnih trakov ter pogonskih jermenov.

Kot zadnji je iz lestvice izginil še Uroš Korže, nekdanji sanator Elana, ki pa sicer ne prihaja iz Štajerske, a ima v lasti 55,2 odstotka podjetja SIP iz Šempetra.