Delavci migranti so se – zaradi kršenja človekovih pravic, ustavne kategorije in enakosti pred zakonom – obrnili na Varuha.
O delavcih migrantih, njihovih stiskah in nenehni borbi za njihove pravice smo pisali že precej. Julija smo tako poročali o »neupravičenem bogatenju države«, ko je bilo v sodbi Vrhovnega sodišča ugotovljeno, da naj bi država, med majem 2015 in julijem 2017, od delavcev migrantov nezakonito in neopravičeno pobrala skoraj 5 milijonov evrov z odločbami izdanim samoprijaviteljem za davčna leta 2009 do 2014.
Sodišče je nato presodilo, da so delavci migranti upravičeni do odmere dohodnine na enak način in pod enakimi pogoji kot drugi davčni zavezanci, če napoved na podlagi samoprijave (63. člen Zakona o davčnem postopku) oddajo v predpisanih rokih.
Večletne zamude in diskriminatoren odnos
Mario Fekonja, predsednik Sindikata delavcev migrantov Slovenije, pa je te dni na urad Varuha človekovih pravic Republike Slovenije naslovil dopis, v katerem opozarja na domnevno diskriminatoren odnos Finančne uprave Republike Slovenije do delavcev migrantov.
Fekonja je v svojem dopisu izpostavil predvsem problematiko izstavljanja odločb z večletno zamudo, čeprav je rok za izstavitev odločb določen z zakonom. Ta določa, da mora biti odločba o odmeri dohodnine za preteklo leto izdana najpozneje do 31. oktobra.
»V ogromno primerih se to ne zgodi, saj je rok instrukcijski in nespoštovanje tega člena zakona za organ nima pravnih posledic,« trdi Fekonja.
To postavlja organ v nadrejeni položaj in mu omogoča kršenje enakosti pred zakonom, s čimer je v nasprotju s 14. in 22. členom Ustave RS.
14. člen
(enakost pred zakonom)
V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino.
22. člen
(enako varstvo pravic)
Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.
Pričakuje ustavno presojo
Fekonja pričakuje, da bo Varuh človekovih pravic pri Ustavnem sodišču sam sprožil ustavno presojo spornega 276. člena Zakona o davčnem postopku.
»V kolikor tega ne bodo storili oni, bom to storil sam, čeprav z vlaganjem ustavnih pritožb še nimam izkušenj. Ni važno, se bom pa nekaj novega naučil,« je še dopisal Fekonja na Facebook strani Povezovanje delavcev migrantov in podpornikov.
