Ali bodo preko mariborskega letališča leteli tudi Indijci?
Kot je razvidno iz javno dostopnih podatkov je o letališču Edvarda Rusjana v imenu korporacije Agility Logistics poizvedoval svetovalec in lobist Tomaž Toplak. Obiskal je ministrstvo za infrastrukturo in občino Hoče - Slivnica.
Tomaž Toplak je pojasnil, da prihaja v imenu National Aviation System, ki naj bi bil v 100-odstotni lasti podjetja Agility in operira na 45 lokacijah izven Evrope.
Kot izhaja iz podatkov iz obrazca Zapisi lobirancev o stiku z lobisti, se je Tomaž Toplak 28. avgusta osebno oglasil na Ministrstvu za infrastrukturo. S strani generalnega direktorja mu je bilo pojasnjeno začasno obratovanje letališča s strani Družbe za razvoj infrastrukture. Glede odnosa s kitajskim lastnikom Aerodroma Maribor, je bilo pojasnjeno, da je v veljavi pogodba o odplačni služnosti ter da z Delavsko hranilnico Ministrstvo za infrastrukturo nima nobenega pogodbenega odnosa. Ravno tako je bilo pojasnjeno, da med ministrstvom in Aerodromom Maribor, ni tožb. Ministrstvo tudi pričakuje, da se bo na letališču izvajala zlasti osnovna, to je letališka dejavnost, ter da subvencioniranje obratovalca trenutno ni možno.
11. septembra pa se je Toplak mudil še pri županu občine Hoče Slivnica Marku Soršaku, kjer pa naj bi le pridobival nekaj informacij.
9. septembra se je predstavnik podjetja z zanimivim imenom Panama cash & carry prav tako na infrastrukturnem ministrstvu zanimal za mariborsko letališče. Družba se je namreč zanimala za možnosti letenja njihovega operatorja iz Indije preko Letališča Edvarda Rusjana Maribor v Evropsko unijo, razstavljanja rabljenih letal in nadaljnje prodaje teh po kosih, vzdrževanje letal ter prevoze tovora. S strani Direktorata za letalski in pomorski promet mu je bila pojasnjena situacija na letališču, vključno z lastništvom premoženja (zemljišča ter objekti v lasti RS ter Aerodroma Maribor). Pojasnjena so mu bila tudi prizadevanja ministrstva za zagotvaljanje dolgoročnega obratovanja letališča v okviru koncesije oziroma prodaje.
Spomnimo. V začetku junija je vlada, po neuspeli zgodbi s kitajskimi najemniki, zagotavljanje nadaljnjega obratovanja upravljanje Letališča Edvarda Rusjana Maribor naložila državni Družbi za upravljanje investicij.
Država je v reševanje situacije na mariborskem letališču vstopila, ker vidi letališče kot dodatno razvojno možnost za štajersko in tudi zato, ker grozi kazen ob zaprtju. Po njihovih ocenah bi kazen Evropske unije lahko znašala med 5 in 10 milijoni evrov.
Potem ko je Družba za upravljanje investicij začela z upravljanjem mariborskega letališča so se pojavile težave. Stari najemnik letališča Aerodrom Maribor, sicer lastnik dovozne ceste in dela parkirišč, je omejil dostop do letališča.
»Nikakor si ne znam predstavljati, da bi nekdo v tej državi preprečil dostop do državne infrastrukture. Tukaj je tudi mejni prehod, policija in ostale službe, služnost pa je urejena. V kolikor bo prihajalo do zapletov, se bodo urejali po pravni poti,« je Alenka Bratušek julija poslala sporočilo kitajskim investitorjem.
Sicer pa je vodja letališča Smiljan Kramberger poudaril, da težav zaradi opozorilnih tabel ni in da letališče obratuje brez nevšečnosti.
