V Narodnem domu v Mariboru so ob zaključku priprave Strategije regionalnega razvoja Slovenije 2026–2050 poudarili, da je za dolgoročno stabilnost države ključen policentrični razvoj in večja vloga regij kot nosilk gospodarskih in družbenih sprememb.
Slovenija se v zadnjih desetletjih sooča z vse večjimi regionalnimi razlikami, ki izhajajo iz delovanja tržnih mehanizmov, pomanjkljivo usklajenih razvojnih politik ter koncentracije gospodarskih in institucionalnih dejavnosti v Osrednjeslovenski regiji.
Razkorak med regijami se poglablja predvsem na področju gospodarske razvitosti, produktivnosti in ustvarjanja delovnih mest, hkrati pa se kaže tudi v demografskih gibanjih, dostopu do storitev, strukturi gospodarstva ter kakovosti življenja prebivalcev.
V prostorih Narodnega doma v Maribor je danes potekal dogodek z mednarodno udeležbo Močne regije. Močna Slovenija, ki ga je pripravilo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ob zaključku priprave Strategije regionalnega razvoja Slovenije 2026-2050.
Ta predstavlja dolgoročen in sistemski odziv na navedene izzive. Njena ključna naloga je vzpostaviti usklajen okvir za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja ter okrepiti vlogo regij kot nosilk razvojnih procesov, s katerimi se uresničuje celostni razvoj Slovenije.
»Pred nami je razvojna odločitev, ki presega mandat ene vlade: ali nadaljujemo s centralizacijo, ki poglablja razlike ali pa se odločimo za policentrični – uravnotežen razvoj. Za boljšo prihodnost države, poleg močne Ljubljane, potrebujemo tudi močen Maribor, Koper, Novo mesto in druga regionalna središča,« je ob predstavitvi strategije poudaril državni sekretar Srečko Đurov.
Arčon: Pomembno je spremeniti tudi razmišljanje na lokalni ravni
V okviru dogodka v Narodnem domu sta med drugim potekali tudi dve panelni razpravi. Na drugi razpravi z naslovom Slovenska strategija regionalnega razvoja so sodelovali podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in Matevž Frangež, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
Matej Arčon je povedal, da je strategija znanilec razvoja Slovenije in hkrati vidi tudi spremembo mentalitete ljudi, ki delujejo na lokalni ravni. »Vlada je v zadnjem času obiskala kar nekaj regij in v vsaki regiji je enotno eno, da toliko kolikor se je v tem zadnjem obdobju vlagalo v posamezne regije, se do zdaj še ni,« je dejal: »In da se te investicije dogajajo razpršene po celi Sloveniji je zagotovo del zasluge, ker nas je v vladi kar nekaj bivših županov, pa tudi predsednik ne prihaja iz centra Ljubljane.«
Poudaril je, da je strategija nastala od spodaj navzgor: »Se pravi s terenom in potrebami terena. Dejstvo je, da Slovenija mora delovati kot ekipa v prihodnje in pomembno je, da zaznamo, kakšne so prednosti in slabosti v vsaki regiji.«
Jevšek: Tista regija, ki bo z idejami 'štrelela' iz povprečja, tista bo uspela
»Ta zgodba o skladnem regionalnem razvoju ni samo zgodba Slovenije. To je zgodba celotne Evropske unije,« je poudaril minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek.
»Tukaj med nami v publiki je nekaj zelo uglednih bivših politikov, ki bodo povedali 'Sej pa to ni prva strategija, ki smo jo naredili'. In imajo prav. Strategije o regionalnem razvoju imajo že kar brado,« je dejal: »Skladni regionalni razvoj ne bo zaživel v življenju, če ne bo to postal prioriteta vlade. Tako kot smo imeli v tem mandatu prioritete pokojninske reforme, plačna reforma, zdravstvena reforma – ki so izjemno pomembne – mora pridobiti na tej pomembnosti tudi skladni regionalni razvoj. Drugače govorimo v prazno.«
»Prioriteta skladnega regionalnega razvoja ne more več biti vodovod, kanalizacija in kolesarske steze, čeprav so izjemno pomembne in nujne za kakovostno življenje, ampak prioriteta morajo biti zgodbe, ki štrlijo iz povprečja,« je še povedal: »In tista regija, ki bo štrlela iz povprečja zato, ker bodo našli ideje, tista bo uspela. Tista, ki bo čakala, da bo Ljubljana napisala akcijski plan za regijo, ne bo uspela.«
Maljevac: Država mora ljudem zagotoviti možnosti, da živijo kvalitetno življenje v svojem okolju
»Če bo vsak poudarek na Osrednji Sloveniji, bo vse slonelo na enem mestu in če se v enem mestu gospodarstvo zalomi, se lahko zalomi celotna država. In to zagotovo ni prava smer,« je poudaril minister Simon Maljevac.
»Država mora ljudem zagotoviti možnosti, da živijo kvalitetno življenje v svojem okolju, pa naj bo to z gradnjo prometne infrastrukture, razvojno naravnano stanovanjsko politiko, izboljšano demografsko politiko ali širjenjem socialnih storitev,« je dodal.
Kot je dejal, z zasledovanjem načel policentričnega razvoja bomo okrepili ne le družbeno povezanost, ampak tudi gospodarsko odpornost države, saj bo razvoj razpršen po vseh regijah in ne koncentriran zgolj v največjih mestih.
Frangež: Potreben je radikalen preobrat v našem razvojnem vzorcu
Matevž Frangež, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, je dejal, da je potreben radikalen preobrat v našem razvojnem vzorcu: »Čeprav je Slovenija izjemno uspešna pri črpanju evropskih sredstev, moramo to učinkovitost nadgraditi z dejanskim transformacijskim učinkom v prostoru.«
»Nekoč smo že bili policentrično razvita država z močnimi industrijskimi nosilci v vseh regijah in te kapacitete moramo ponovno vzpostaviti. Z novim finančnim okvirom in strateškimi mehanizmi, kot je STEP, sredstva usmerjamo v prebojne projekte,« je pojasnil: »Spremeniti moramo miselnost: povezovanje in gospodarska ter varnostna krepitev na lastnih tleh sta danes najpomembnejša skupna podviga za našo prihodnost.«
